Hišna imena: Polava, Gabrovica, Duš, Jelina, Tarčmun

I soprannomi di famiglia

Sul DOM, dal mese di novembre 1982, accanto alla toponomastica e alle iscrizioni slovene, B. Z. inizia una nuova interessantissima rubrica sui nomi di famiglia e sui cognomi presenti nel comune di Savogna. La ricerca appare tanto più interessante in quanto dietro ogni voce presa in esame si possono ricavare curiosità linguistiche, dati storici e sociali.

La maggioranza di questi appellativi, quasi tutti di chiara origine slovena, deriva da nomi di santi, da mestieri, dalla toponomastica, dal luogo di origine della famiglia, ecc.

Di volta in volta si potrà notare come il nostro dialetto sloveno abbia dimostrato anche in questo caso la sua ricchezza, la sua vitalità, la sua capacità di adattamento e l'ingegno inventivo nel trovare innumerevoli varianti da una sola radice o da un solo nome.

Polava

Bidaci

Od svetniškega imena Vitus, preko slovenske oblike Vid in z narečno končnico na -ac, ki je tipična za beneške govore; prehOd V > B je nekal navadnega tudi v našem narečju, na prim.: Vajentin > Balentin, Vernas> Barnas.

Jurinovi

Od svetniškega imena Georgius preko slovenske domače oblike Jur' in z manjšalnim formantom na -in. Prim. Jùrcovi, Jùrjovi, Jùracovi, Jùrčkovi.

Loškini

Verjetno Od žene (Loška), ki se je priženila v to hišo iz zaselka Ložac pri Matajurju.

Prim. Loškini v Mašerah in v SovOdnjah.

Kagonovi

je hišno ime furlanskega izvora in je prvotno označevalo človeka, ki je bil malce prešeren, napihnjen.

Prim. furlansko besedo "cagon" = borioso, altezzoso (Nuovo Pirona, str. 91).

Tamažini

Od hagionima Thomas (slovensko Tomaž) z manjšalnim formantom -in. Prim. Tamži, Tamàšči.

Tončiči

Od hagionima Antonius preko skrajšane oblike Tona ali Tone in z manjšalnim formantom -čič. Prim. Toncìni, Tònaci, Tònhovi, Tònovi, Toncinélovi, Tònčaci, Tònčuovi, Tonharji, Tonhaci.

Uršini

Od svetniškega imena Ursula preko slovenske oblike Urša, ki v XVII. stoletju je bilo tudi pri nas zelo razširjeno lastno ime. Prim. tudi nastanek hišnik imen Terežini in Ròžini (Od Terese in Rose).

Priimki v Polavi

POLAVŠČAH

Endemičen priimek v Polavi, to je tipičen za ta zasejek, je Polavščak (it. zapis Polauszach). Ostali priimki so "uvoženi" in jih bomo obravnavali kasneje, ker so tipični za druge kraje v občini. Priimek Polavščak je zapisan že v drugi polovici XVII. stojetja (krstne knjige šupnije Speter in zemljiške knjige trčmunske cerkve). Italijanske oblike kojebajo med Palauszach, Pallauszach, Polauszach in Pollauszach. Polavščak pomeni: "prebivajec zaselka Polava" in ta priimek se je razširil tudi izven sovOdenjske občine. Narešni formant -ščak (knjišno -šček) se nanaša na prebivališče in ga zasjedimo tudi v drugih priimkih Nadiških dolin, na primer: Loščak (it. Loszach), Oviščak (it. Oviszach), POdorieščak (it. POdorieszach), Dreščak (it. Dreszach), Gorenjščak (it. Gorenszach), Zabrieščak (it. Zabrieszach), itd.

GABROVICA

Bukinovi

Od istoimenskega priimka Bucchin (Bukin), ki je v Gabrovici izpričan ž v XVII. stol. Jezikoslovci menilo, da pOdobni priimki (Bucchini, Bucchiniz, Buchiniz, Buchinz) izhajaio Od slovenske oblike Bohin(j)c, kar označuje "prebivalca Bohinja ali človeka, ki je prišel v določen kraj iz Bohinja".

Bukin je endemičen priimek v Gabrovici in menda tudi v Nadiških dolinah.

Arbidnjaki

to so liudje, ki imajo prebivališe na kraju, kjer je nekoč rasla robida (dial arbida). Lahko pa se je preženil v to hišo kak zet iz zaselka Arbida pri Grmeku.

Prim. Arbidnjakovi v Utani. Mlajše ime Màlaci, ki živi skupaj s prejšnjim, izhaja iz bližnjih Mašer; iz tamkajšnje Màlacove hiše se je namreč priženil zet v Arbidnjakovo hišo.

"Màlac" je deminutivna narečna oblika (Od pridevnika "mali") in označuje človeka majhne postave.

Prim. Màlaci tudi v Strmici, nadalje, Malinini, Pičulnovi.

Bòrnovi

Od slovenskega pridevnika "boren", ki je prvotno lahko označevalo revno družino ali, mani verjetno, človeka malhne postave.Od tu se je hišno raztegnilo na bližnji Trčmun.

Gòsovi

Od istoimenskega priimka (zoonima) Gos (= anser), ki je tu že živ in - izpričan v tej vasi že v XVII. stojetju. Prim. priimek Gus v Lombaju (Rec#anska dolina), ki ima isti pomen.

Drejòni

Od svetniškega imena (hagionima) Andreas po skrajšani slovenski obliki Dréja. Drejon je nastal s povetčalnim formantom -on. Prim. Dréjčiči v Strmici, Drejàti v Mašerah, Drejčičjovi, Dréjčkovi, Drejùzovi, Dréjovi, Drejàkovi, Dréjčovi.

Kocerini

Verjetno Od hagionima Cantianus (slov. Kocjan), čeprav ne izkliučujem možnosti, da izhaja iz kakega slovenskega samostalnika (na prim. Koca, kocina). Po mojem Kocerin je deminutiv Od skrajšane oblike Koc(jan) in je menda nastal na isti način kot domači narečni izraz "poberin" = fantek (pob > pòber> poberin). Prim. Koci v Strmici in Ko#ijani v Mašerah, Kòcovi v Utani.

Gùojovi

Od slovenskega pridevnika "gol" z različnimi pomeni, po vsei verjetnosti je ime prvotno označevalo plešastega človeka. Gùoja (ednina) izhaja brez dvoma Od slovenske oblike "gòlja" po diftongizaciii o-ja in po prehOdu lj
Prim. priimek Goleš (it. GolIes) v Strmici in hišno ime Gùolaci v Mašerah, ki imata isti pomen.

Piskulni

Od slovenskega samostalnika "pisk" in je nekoč označevalo človeka, ki je rad "piskal". Prim. "piskulina" (= trabentica?, neka spomladanska cvetica), nato Piskulčni na Trčmunu in Piskuliči na Krasu (POdbonesec).

PRIIMKI v Gabrovici

Endemična priimka v Gabrovici sta Bucchin (Bukin) in Gos, ki smo jih že obdelali, ko smo razlagali istoimenski hišni imeni.

Duš

TAMAŽI

Od svetniškega imena Thomas (slov. Tomaž, dial. Tamaš / akanje!); drugo hišno ime "Te bogati" je označevalo razmeroma bogato kmečko drupino. Prim. Tamažini v Polavi in "Te bogati" v Peternelu.

Tarčmùnkini

Od žene (tarčmunka), ki se je priženila v to hišo iz Trčmuna.

Tònhovi

Od hagionima Antonius preko skrajšane narečne oblike Tonih z značilno končnico -h, ki io najdemo tudi pri drugih domačih besedah italijanskega ali furlanskega izvora (na prim. "miedih" = zdravnik, "kapitanih" = kapetan, "uficih" = urad). Primerjal tudi narečno obliko svet Sintonih ali Čintonih (< Sent Anton). Prim. Tònovi, Tòna ci, Toncinélovi, Tònčiči, Tònčaci, Tòncuovi, Tonìci, Toniži.

PRIIMKI pri Dušu

Endemičen priimek pri Dušu je Duš. Ta priimek je prisoten tudi v zapadni Benečiji, na prim. v Počinju. Iz tega lahko sklepamo, da zasejek Duš je najbrž dobil ime po priimku Duš. Ker imamo po Sloveniji več priimkov Duša (vzdevek po sst. duša z izredno razvejanimi pomeni) meni PavIe Merkù, da tudi Duš izhaja verjetno iz iste osnove duša. Tudi Missio 1602 ima nek priimek Duso v Ofijanu.

JELINA

Lukovi

Od svetniškega imena Lucas. To hišno ime je povezano z osebnim imenom Luka, ki se pri tej hiši redno pojavila skozi 300 let.

Prim. Lùki, Lukéji. Lùkež Lùkežvi, Lukéjovi, Lùkčjovi, Lùkci, Lukànovi, Lukeževi.

Polàvcovi

Verjetno Od zeta, ki se je nekoč priženil v to hišo iz bliznje Palave.

Prim. Polàkovi in Polà vščakovi.

Staržičjovi

Od zoonima "stršìč" (kraljiček). To ime je prinesel h Jelini zet iz Ronca, kjer obstaja hišno ime Staržčjovi. Gre za vzdevek, ki je prvotno označeval "drobnega" človeka, majhne postave, "ničastega".

Sùolarji

Od samostalnika "šolar". Pri tej hiši se je nekdal "šolal" za duhovnika nek prednik ki pa je izstopil iz semenišča preden je bil posvečen. Nekoč v naših krajih so se "šolali" samo duhovniki. Samostalnik "šolar" v našem primeru je istoveten z "učencem, ki se pripravlja na duhovniški stan".

Žmàji

verjetno Od kake nemške izposojenke, ki jih je na desetine tudi v našem beneško slovenskem diajektu. Prim. tudi slovenske priimke tipa Žmavc, Žmah. Razlago prepuščam kakemu germanistu. V nadiških dolinah srečamo več hišnih imen in priimkov, ki so nemškega izvora (na pr. Žnidarji, Mešnarij, Šuoštarji, Flegarjovi, Žuber, Žlunder, CuOdar, itd.); v večini primerov ne gre za ljudi nemskega rOdu ki so se tu naselili ampak za slovence, katerim se je prijel nemški vzdevek, ki je bil že stoletja prisoten v našem dialektu kot tujka ali isposoienka.

PRIIMKI

Endemičen priimek pri Jelini in sploh v Nadiških dolinah je Jelina. Po mnenju jezikoslovcev, na prim. P. Merkuja (o. c. str. 30), gre za "antroponim z večalnim formantom -ina iz kakega hipokoristika *jel(o): tak hpk. utegne biti iz marsikaterega atn. (Jelen) ali hgn. (Elias ali Elena)".

Ni jasno, če je priimek prevzet po toponimu (Jelina) ali obratno, zato ne izključuiem možnosti, da sta imeni navezani na kak fitonim. Narečno ime jelko ali jelo je namreč že skoral izumrla domača oblika "jèl".

DOLENJ TRČMUN

Bolovànovi

Dokaj temno ime nelasnega izvora. Z rezervo ga izvajam Od samostalnika "bolvàn", ki je pri nas dobil pOdaIjšano obliko "bolovan" in pomeni "klada; hlOd" (ESSJ, str. 33). V tem primeru ima to hišno ime enak pomen kot nasjednja hišna imena prisotna na teritoriju SovOdenjske občine: Čojovi, Čojaci, Čujaci (glej tam).

Drugo ime pri hiši Tonovi Od hagionima Antonius preko skrajšane oblike Tona. Prim. Tončiči v Polavi.

Blažétovi

Od hagionima Blasius preko slovenske deminutivne oblike Blažè. Nekoč so poznali to družino tudi po zemljepisnem položaju hiše in jo imenovali "Dou kote ti". Prim. Blàži v Matajurju, Blažinovi, Blàžovi, Blàžčjovi.

Bornovi

Iz slov. pridevnika "boren", ki je nekoč označeval revno druzino. Bornovi iz Trčmuna izhajajo iz Bornove družine v Gabrovici (glej tam).

Drékini

Verjetno Od žene iz Dreke ali njene okolice, ki se je priženila v to hišo. Drugo, starejše hišno ime "Do na skali ti", ker je bila hiša zazidana na skali.

Lieščaki

Od zeta, ki se je priženiI v to hišo iz Lies pri Grmeku ali iz njene okolice.

Matijacovi

Od hagionima Mathias. Matijac je manjšalna oblika z narečnim formantom -ac. Prim. Matijovi na Gorenjem Trčmunu.

Margétovi

Od hagionima Margarita ali, točneje, iz skrajšane oblike Margeta. Prim. Margétovi v Lombaju.

Pierni

Od svetniškega imena Petrus. Prim. Pierni v Ložcu, Piernovi pri Blažinu, Petròvi, Petricovi, Piercovi, Perùcovi, Petrùovi, Perànini, Pérši, Péršini, Petarnielovi, Petrinovi, Petronovi.

Piskulčni

Od slov. samostalnika "pisk" in je prvotno označeval človeka, ki je rad "piskal" ali je imel kako fizično hibo ali naduho (Prim. P. Merkù, o.c. str. 51). Prim. Piskulni v Gabrovici in Piskuliči na Krasu (POdbonesec), Piščakovi.

Polàvščakovi

Od zeta, ki se je priženiI na Trčmun iz bližnje Polave. Značilen priimek pri tej družini je bil Od sredine XVII. stol. dalje Polauszah ali Polauschach (= Polavščak). Ceprav je ta priimek že zdavnaj izumrl, se je vendarle ohranil v obliki hišnega imena. Prim. priimek Polavščak v Polavi in hišna imena Polàvkini (Ceplesišče) in Polàvečovi (Jelina).

Šimanovi

Od hagionima Simon preko slov. narečne oblike Šiman. Prim. Šimonovi, Šmoni, Pri Šmonki, Simančjovi, # Simulnovi, Šimovi, Šmon#čjùkovi. Staro hišno ime "Ta na pajuole ti" Od značilnega arhitektonskega elementa pri hiši: "pajou" ali "paju" (< it. poggiolo).

Veléntovi

verietno Od hagionima Valentinus preko skrajšane oblike Velent. Prim. Velénterji v Mašerah nato Veléntovi v Puoju pri POdbarnasu, Velénčovi, Belénterji, Balénčjovi, Balentarčičjovi, Valentačjovi, Tini. Manj verietno Od antroponima Velen oz.Od onomastične baze velij (= velik).

V štengah ti

Od kamnitih stopnicah (štengah), ki so nekoč stale pri hiši. Boli zanimivo ie starejše ime Lènčini, Od hagionima Magdalena preko skrajšane deminutivne oblike Lenka. Prim. Lénni v Ceplesiščah in Sredniah ter cerkev sv. Lene pri Oblici, Lencovi v Posriednjem.

Ta na koncu ti

Od položaia hiše, ki stoli na koncu vasi. Prim. "Na konc' ti" v Grmeku.

Tajčovi

Od etnonima Deutsch (izgovarjaj: "Dojč" = Nemec); ta slednia oblika "Dojč" se ie sprevrgla v "Tajč"; prim. tudi prehOd Od nemške besede "Docht" v beneško narečno obliko "Tàht". Hišno ime Tajč (pri Tajču) ne označuie samo človeka nemškega rOdu, ampak tudi človeka, ki je deloval po nemških deželah. Tajčovi na Trčmunu so prOdajali po avstroogrski monarhiii razno kramo, predvsem platno in tudi "pilde" (svetniške pOdobe). Takih kramarjev, ki so se preživljali s to obrtjo je bilo v preišnjem stoletju zelo veliko po Benečiji in spomin na te potujoče prOdajalce je ostal v priimkih (na prim. Cramaro) in v številnih hišnih imenih (Kramarji, Kràmarčini). Eden Od Tajčovih se je celo oženil z nemko in jo pripeljal na Trčmun. Iz vseh teh razlogov je hišno ime Tajči /-ovi popolnoma utemeljeno.

GORENJ TRČMUN

Matijovi

Od hagionima Mathias (slov. Matija). To ime je nosil med drugim znani učitelj Trinco Mattia, ki je izhajal iz te hiše in je živel v prejšnjem stoletju. Skupaj z Jakobom Blažinom iz Sovodenj in z Matijo Gosgnach iz Matajurja je poučeval otroke in odrasle tukajšnje občine po priključitvi naših krajev Kraljevini ltaliji. Matijovije mlajše hišno ime, prejšnje se je glasilo Klemènovi Od svetniškega imena Clemens.

Prim. Matijacovi na Dol. Trčmunu, Matičkovi.

Mežnarji

Od poklicnega imena ali točneje Od nemške izposojenke "Mesner". To pomeni, da v davnih časih so imeli pri tej hiši cerkovnika. To službo so nato prevzeli Trojarjovi, ki so jo pred približno sto leti izročili družini "v Stengah".

Pologini

Od ledinskega imena "Polog". Na tem kraju je nekoč imela ta družina hišo. Hišno ime se je obdržalo tudi potem, ko so drugje zgradili novo hišo.

Stefičjovi

Od hagionima Stephanus ali, točneje, Od manjšalne slovenske oblike Stefič. Prim. Štefàni, Štefànkini, Stiefinči, Štiefukni, Štiefacovi, Štèfnuovi, Štèfuelovi, Stefanàdovi, Stefànovi, Stefenàdi, Štèfacovi.

Tròjarji

Od priimka Trojer ali Troyer, ki je nemškega izvora. Ta priimek so prinesli s seboj nemški priseljenci, ki so v XIII. stol. kolonizirali Baškograpo in njeno okolico. Pri So-rici sta dva toponima Trojar in verjetno se je iz teh krajev istoimenski priimek razširil po Soški dolini. Mimogrede naj omenim, da Zahre je nemška oblika dveh toponimov (Sorica v Sloveniji in Sauris v Karnijskih Alpah, kjer še danes živi nemška manjšina). Menda so Nemci iz Saurisa (Zahre) in sedaj že poslovenjeni nemci iz Gorice (Zahre) prišli iz istega kraja (Pusterthal na Tirolskem), zato bi bilo treba naprej raziskati, alije kaj resnice v tej domnevi. Od kOd je prišlo hišno ime Trojarji na Trčmun? Vse nam postanejasno, če upoštevamo, da so pri tej hiši imeli nekoč priimek Leban, tudi ta nemškega izvora in razširjen po Soški dolini. Najverjetneje je prvi Leban prinesel na Trčmun tudi svoje hišno ime (Trojar), ki se je ohranil in obdržal do današnjih dni. Priimek Troyerje razširjen na nemškem ozemlju, tudi na Južnem Tirolskem in izhaja verjetno Od nemške besede "treuer", kar je nekoč označevalo "zvestega človeka".

Žgànukni

Od ženske, ki se je priženila na Trčmun iz Zganove hiše na Ovsah pri Livku. Priimek Žganukne družine je Zabrieszach (Zabrieščak) in tudi ta, po vsej verjetnosti, izhaja iz Ovs ali iz njene neposredne okolice. Ta priimek je namreč izpričan v Jevščku pri Livku že l. 1658: "Andreas Sabreschag de leusig". Medtem ko je priimek zelo jasen in označuje člo-veka, ki prebiva na kraju imenovanem "Zabreg" ali "Za bregom" (prim. hisno ime "POdbrieščak" v Jesičjem) obstajajo stvarne težave z določitvijo hišnega imena Žgani. Nekateri ga razlagajo iz svetniškega imena Johannes (Žvan, Johan), bolj verjetno pa gre za domači zoonim "žganac" (knjižno "cvrček") ali pa za deverbiativ Od "žgati"; v tem primeru bi "Žgan" označeval človeka, ki je nekoč krčil gozd z ognjen. Prim. priimka Zgavc in Paljàvec.

Žnidarji

Od poklicnega imena "žnidar", ki je nemška izposojenka (< Schneider). Pri tej hiši so imeli krojača, "žnidarja". Prim. Znidarji v Matajurju, Škinni v Rečanski dolini (Škinja = Žnidarca).

PRIIMKI

Petričič

endemičen priimek, ki izhaja s Trčmuna in se je Od tu razširil po vseh Nadiških dolinah. Gre za patronimik s formantom -ič iz deminutivne oblike Petrič iz hagionima Petrus. (it. oblika: Petricig).

Vogrič

Ta priimek je prišel na Trčmun in v Gabrovico iz sosednje Rečanske doline, kjer je zelo razširjen in izpričan na več krajih iz XVll. stol. naprej. Vogrič je patronimik iz etnonima Voger s formantom -ič. B-nečani poznajo narečne obliko "Uogar"; Od tu hišna imena Uogrinkini, Uogrini, Uogrinovi. (it. oblika: Vogrig).

Golob

Zoonim, ki je dal ime tudi Gorenjem Trčmunu ("pri Golobih"), ker prav v tem zaselku je nekoč prevladoval ta priimek. Cepravje ta priimek izpričan Od XVI. stol. naprej na raznih krajih Nadiških dolin menim, da je lahko prišel na Trčmun iz bližnjega Livka, kjer je tudi zaselek Golobi. (it. oblika: Golop ali Gollop).

Zabrieščak

(it. oblika Zabrieszach); razlago tega priimka semdal pri obravnavi hišnega imena "Zgànukni".

Božo Zuanella

Preparazione Nino Specogna