Hišna imena - Lošac, Matajur, Barca

LOZAC

KLIETINI

Pri tej hiši sta nekoč živela dva brata, ki sta se kasneje ločila.

Eden izmed njiu je preuredil klet v stanovanje in tako je nastalo hišno ime Klietini.

KONTOVI

Od furlanskega samostalnika "cont" (= grof). To hišno ime je istovetno s priimkom Cont, ki je osredotočen v Ceniebuli.

Ti imeni sta po vsej verjetnosti vzdevka in zato nimata nobene zveze s plemiškim naslovom.

Kont je prvotno lahko označeval razmeroma bogatega gospOdarja ali pa hlapca pri kakem pravem grofu; menda je Kont tudi ironič ni naziv, kar potrjujejo tudi naslednja imena prisotna v Nadiških dolinah: Cesar (v Klabučarju), Škof (v Topolovem in v POdbonescu), Papež (na Štupici) in Kristus v Lazeh pri Dreki (slednje hišno ime "pri Kristusu" je menda nastal po kakem razpelu v bližini hiše).

MANDZINI

(na čelè) To hišno ime ima gotovo kako zvezo s priimkom Manzini, ki je prisoten v občini POdbonesec / Pulfero že v. XVII. stoletju (l. 1626 "Manzin di Puffaro" / liber baptizatorum S. Petri Sclaborum).

Domnevam, da sta obe imeni furlanskega izvora (prim. "mancin, manzin, zampin = mancino oppure monco di una mano / Nuovo Pirona pag. 559) in da sta prvotno označevala človeka, ki je navadno rabil levico.

Nekateri primerjajo to ime tudi s slovenskim priimkom Volarič in menijo da je italijanska oblika Manzini star prevOd slovenskega priimka (Volarič), ki je pogosten na kobariškem in pomeni: po poreklu iz Volarij (P. Merku, o. c. str. 42).

MIHIELCI

Od hagionima Michael preko slovenske narečne oblike Mihelac, ki se je, po ditongizacjji e -ja, najprej spremenil v Mihielac in nato v Mihielci.

Staro hišno ime

DARTEJNI

izvajam iz hagionima Dorothea; slovenska oblika Doroteja se je kasneje, po redukciji, spremenila v Dorteja in nato v Darteja (akanje!).

Prim. Mihelicovi v Mašerah.

PIENIČI

Od istoimeskega priimka Pienig (Pienič), ki se je preselil v Ložac iz Derjana pri Mažerolah, občina Tovorjana; zgleda, da je gnezdo tega priimka prav v tej občini (l. 1772 "Giobatta Pienizzio della villa di Torreano" C. POdrecca, La Slavia ltaliana, pag. 52).

Ta priimek izvajam iz skrajšane furlanske oblike Pin za Giuseppin ki so ji dOdali slovenski formant -ič. Patronimik Pinič se je nato spremenil v narečno obliko Pienič zaradi diftongizacije i-ja (prim. tudi mir > mier, strina > striena, spi > spie, nima > niema, pastir> pastier itd). Pienič / Pienig je priimek, ki ima furlansko glavo (Pin) in slovenski rep ( -ič) in se pridružuje naslednjim hibridnim priimkom, ki so nastali na furlanskoslovenski jezikovni meji: Zuanig (Dzuanič), Zorzettig (Dzorzetič), Mullig (Mulič).

Prim. hišno ime Pinki v Matajurju in priimek Pinatto v Dolenjem Barnasu.

PIERNI

Od hagionima Petrus.

Prim. hišno ime Pierni tudi na Trčmunu.

Drugo hišno ime Mandzini (prim. Mandzini na čele, ki smo ga že obravnali na tej strani).

TAMAŠČI

Od hagionima Thomas preko slovenskega patronimika Tomažič(i) in po navadni vokalni redukciji: Tomažiči > Tomažči> Tamašči (akanje!).

Prim. Tamažini v Polavi in Tamaži pri Dušu.

ZEJCOVI

Od zoonima "zajec" (dial. "zejac"). Zoonimi opozarjajo na kako fizično ali duševno lastnost človeka, zato lahko sklepamo, da je bil prvi Zejac v Ložcu hiter, uren človek. To velja tudi za hišna imena Zejkovi v Ceplesiščah in Zejci v Matajurju.

Prim. tudi toponim Zejac v Roncu, ki izhaja iz priimka Zejac, izpričan že v XVII. stoletju (l. 1 626 "Andree Seiaz de Arueda" Liber baptizatorum S. Petri Sclaborum).

PRIIMKI

LOSZACH

(slov. Loščak)

Je endemičen priimek v Ložcu in od tu se je razširil po okoliških vaseh.

Ta priimek je nastal po prebivališču Ložac in pomeni: "prebivalec ki živi ali ki izhaja iz Ložca". Tudi v Rečanski dolini zasledimo priimek Loszach, ki pa je nastal iz tamkajšnjega prebivališča ali toponima Log pri Grmeku.

V grmiški občini je razširjen tudi priimek Luszach (slov. Luščak), ki pa nima nič skupnega z zgoraj navedenima priimkoma, ker izhaja iz ledinskega imena Luža; tam je nekoč stala ena kmetija, ki zdaj je ni več.

PIENIG

(slov. Pienič)

Je uvožen priimek iz Darjana pri Mažerolah (občina Tovorjana) in smo ga že obravnali pOd istoimenskim hišnim imenom Pieniči.

MATAJUR

BUCKI

Verejetno Od kakega samostalnika "buca" v pomenu debeluhastega človeka. Prim. v srbohrvaščini "buca", "buco", "bucko" (= debeluhast otrok) in v beneškem narečju "bucon" (= trebušasta posOda ali steklenica).

Tudi na Hravaškem (Velebit v Bački) zasledimo tile vzdevke: Bucka, Bucko, Buco (prim. Cetrta jugoslovanska onomastična konferenca, Ljubljana 198 1, str. 326). Naše domače hišno ime Bucki izhaja torej iz samostalnika Bucka in je prvotno označevalo okroglo, debeluško žensko.

FULMINI

Temno hišno ime, komaj verjetno Od furlanskega samostalnika "fulmin" (= strela) predvsem zaradi akcenta na zadnjem zlogu (fùlmin); če pa ta razlaga drži je vzdevek "fulmìn" lahko označeval človeka hitre jeze ali kaj pOdobnega.

KRAMARJI

Od samostalnika kramar, kije nekoč označeval potujočega prOdajalca raznega blaga, predvsem platna in svetniških pOdob (pilde).

Kramarstvo je bilo zelo razširjeno po Benečiji predvsem konec prejšnjega stoletja, kar pričajo priimki (Cramaro) in hišna imena.

Prim. Kramarčini na Barceh in Tajči na Trčmunu.

JAKOVI

Od hagionima Jacobus preko skrajšane slovenske oblike Jak.

Prim. priimka Jaculin in Jakončič v POdutanski dolini, Jakopini, Jakuovi, Jakuliži.

LUKOVI

Od hagionima Lucas.

Staro hišno ime Gorenji Fulmini (glej zgoraj). Prim. Lukovi pri Jelini, Lukeži, Lukeji itd.

MULONI

verjetno Od furlanskega zoonima "mul" (= mezgec) z večalnim formantom -on. Priimek Mulloni je razširjen okrog Cedada.

Prim. tudi hibridni priimek Mullig (slov. Mulič) istega izvora prisoten v Spetru in hišno ime Mulaci v Strmici.

PERSINI

Od svetniškega imena Petrus preko domnevne oblike Pers ali Peres.

Prim. hišno ime Perši v Strmici ter priimka Peres (v Furlaniji) in

PINKOVI

Od hagionima Joseph po deminutivni skrajšani obliki Pinko.

Prim. Pieniči v Ložcu.

POLONKINI

Od svetniškega imena Apolonia preko skrajšane slovenske oblike Polonka.

ŠMONI

Od svetniškega imena Simon preko slovenske skrajšane oblike Smon.

Prim. Simanovi na Trčmunu, pri Šmonki (Cedron).

ŠTEFANI

Od hagionima Stephanus.

Prim. Stefiči na Trčmunu itd.

TAZATI

gre za družino, ki živi "ta zad", oziroma ima prebivališče zad za ostalimi hišami.

TONCINI

Od hagionima Antonius preko skrajšane domače oblike Tonka.

Prim. Tončiči v Polavi.

ZEJCI

Od zoonima "zajec" (dial. "zejac").

Prim. Zejcovi v Ložcu. Mlajše hišno ime Bakani (furl. "bacan" = bogat kmet) je v našem primeru ironični vzdevek.

ZUBLINI

(ednina "Zubilj"). Temno hišno ime, ki ga komaj primerjamo z besedo "zùbelj" (prim. tudi narečno obliko "Štrukilj" <Štrukelj, ki naj bi nastala kot "zubilj" < zubelj).

Ljudska malo verjetna razlaga se opira na glagol "zgubiti" (dial. "zubiti") in govori o hišnem človeku, ki naj bi se izgubil.

ŽNIDARJI

Od nemške izposojenke "žnidar" (< Schneider).

Pri hiši so imeli nekoč vaškega krojača.

Prim. Žnidarji na Trčmunu.

FRANCI

BLAŽI

Od svetniškega imena Blasius.

Prim. Blažetovi na Trčmunu ter priimek in zaselek Blasin v SovOdnjah.

KAROŠCOVI

Od etnonima Korošec. Pravijo, da je v času velike revščine oče iz te hiše pustil majhnega sina za hlapca pri nekem koroškem župniku, da se tam preživi. Oče je bil verjetno potujoči kramar.

Ko pa je fant dorasel in je bil gOden za nabor, je zbežal domov v Benečijo in se tako rešil "sudajščine".Od tedaj se je prijel hiše in družine ime "Karošci" (Par Karošceh, Par Karošcovih).

Prejšnje hišno ime Bàluhi Od hagionima Valentinus. Se danes omenjajo pri tej hiši nekega pradeda Valentina.

Prim. tudi priimka Balloch in Balus, hišno ime Baloskini v Mašerah in Baluhi v POdbarnasu. Prim. Korošinovi v Platcu, Korošcovi v Garmaku.

KUOSI

(dolenji)

Od zoonima "kos". Prim. Gorenji Kuosi v tej vasi, Kuosiči v Strmici ter priimeke Kos Quos, Coos, Cos prisotni tudi na našem beneškoslovenskem teritorju.

MALININI

Temno ime. lzvor Od samostalnika "malin" (mlin) je malo verjeten, ker ta družina ni imela opravka z kakim mlinom (v Matajurju sploh ni bilo mlinov); lahko bi ga izvajali Od fitonima "malina", kar bi ne bilo napačno, ampak v teh krajih poznamo samo samostalnik "malince", bOdisi za rastlino kot za sadež. In če bi ga primerjali s pridevnikom "mali" ali točneje z njegovo manjšalno obliko "malin"? Pri hišnih imenih ali pri vzdevkih tudi take rešitve so možne. Druga, alternativna hišna imena: "Gorenji Kuosi" in "V Kapusišč' ti" (slednje ime Od ledinskega imena "Kapusišče" oziroma Od njive, nekoč posejane s kapusom, ki leži zraven hiše).

ŠKARBINI

Od slovenskega samostalnika "škrba" ali "škrbina"; vzdevek "škarbin" je prvotno označeval človeka s skrbljenimi zobmi.

ŠUOŠI

Verjetno Od narečnega zoonima "šuoš" (tudi "šuoštar"), ki je neke vrste hrošč, zelene prozorne barve in neprijetnega duha.

VANACI

Od hagionima Johannes po skrajšani narečni slovenski obliki Vanac.

Prim. Vančič v Polavi, Žuanovi v Platcu in oronim Ivanac nad Ceniebulo.

PRIIMKI

GORENSZACH

(slov. Gorenjščak).

Ta priimek se je preselil v Matajur iz bližnjega Marsina, kjer se je po vsej verjetnosti tudi rOdil.

Domnevam, da izhaja iz starega hišnega imena (Ti) Gorenji, kar označuje ljudi, ki prebivajo na gorenjem koncu vasi (prim. hišna imena Gorniči na Vrhu, Gorcovi v Mašerah in Gornovi v Roncu).

Iz hišnega imena je nato nastal priimek s formantom -ščak, ki označuje prebivališče.

Za tako razlago sem se Odločil, ker v Marsinu nisem našel nobenega mikrotoponima tipa Gorenje in pOdobno iz katerega bi lahko izpeljali ta tipični marsinski priimek.

FRANZ

je endemičen priimek v Matajurju in je dal ime tudi istoimenskemu zaselku. V tej vasici prevladuje še danes priimek Franz, ki se je razširil po SovOdenjski občini in izhaja iz hagionima Franciscus (l. 1628 Franzig di Montemaiori / Liber baptizatorum S. Petri Sclaborum).

AZZOLINI

To je čisto italijaniski priimek, ki ga je prinesel v to vas posinovljeni italijanski otrok pred približno devetdesetimi leti.

Priimek, po mnenju strokovnjakov, izhaja iz nemškega, langobardskega antroponima Azzo, ki naj bi bil sestavljen iz dveh elementov: Ad- (plemenit po rojstvu) in sufiks -zo.

Priimek Azzi, Azzo, iz katerega so nastale številne variante med njimi tudi Azzolini, je razširjen po Severni ltaliji in v Toskani.

(Prim. Emidio De Felice, Dizionario dei cognomi italiani, Milano 1978, str. 6465).

GOSGNACH

(slov. Gožnjak).

Endemičen priimek v Matajurju, ki ga izvajam iz samostalnika "gozd". Oblika "gozdnik" se je spremenila v beneškem dialektu v "gozdnjak" (> "gožnjak").

Priimek lahko izpeljemo tudi iz samostalnika "hosta" (dial. "host"), na to razlago sem pomislil, ko sem istaknil v krstnih knjigah POdutanske fare že izumrli priimek Potgosnihk (l. 1832): pomen tega priimka je jasen in sicer "prebivalec zaselka POdhostne pri Grmeku".

Kot vidimo je nekdanji pOdutanski župnik prepisal slovenski h z italijansko črko g, kar ni redek primer pri nas; prim. tudi zapis Glasta za Hlasto ali GlOdigh za HlOdič.

Nekaj pOdobnega se je lahko zgOdilo tudi pri priimku Hostnjak (< Hostnik), ki je postal po italjanski transliteraciji in padcu t -ja Gosgnach, ki ga lahko izgovarjamo kot Gožnjak. Prim. tudi "Toponomastica delle valli del Natisone", DOM Štev. 78, str. 3 pOd geslom Ošnije.

Naj ga izvajamo iz "gozda" ali iz "hosti" pomen tega priimka ostane nespremenjen: "človek, ki živi v gozdu, gozdar".

PODOREH

PACEJKlNl

Verjetno od žene (Pacejka), ki se je primožila v Podoreh iz Pačejove hišev Strmici. Pačeji v Strmici so dobili ime od kakega "paca" (studenca), ki je bil v bližini hiše ali od terena ("Na paču"), ki je bil last omenjene družine.

Prim. tudi toponim Pačejda v Crnem vrhu (Podbonesec), ki ima menda isti izvor.

RUONČANJI

Od zeta, ki je prišel v to hišo iz Ronca (dial. Ruonac) OdkOder je prinesel tudi priimek Zuanella.

Tudi pri tej družini so se nekateri člani v preteklosti ukvarjali s kramarstvom. To je razvidno iz naslednjega dokumenta ali spričevala, ki je bil najden v Matajurju: "štev. 38 / Spričalo! Anton Zuanella iz Tolmina (sic!) plača za osiguranje svojega prostora v dolgosti 3 m. za tri leta, t. j. do 20 novembra 1899 znesek Od eden goldinar / Občinski urad v Soštanji, dne 22 listopada 1896 / Župan F. Rajster /" pOd dokumentom je utisnjen ovalen žig, ki vsebuje ta napis: Občinski urad Trg Soštanj.

Kot je razvidno iz spirčevala je imel omenjeni A. Zuanella v Šoštaniu majhen prostor ali skladišče, kjer je hranil svojo kramo.

Od tu jo je raznašal po potrebi in prOdajal po tedanji avstro-ogrski deželi.

ŠTEFANI

Od svetniškega imena Stephanus. Prim Stefiči na Trčmunu, kjer so navedene razne varjante tega hišnega imena.

PRIIMKI

PODORIESZACH

(slov. POdorieščak)

Od toponima POdoreh, ki je majhen zaselek v Matajurju.

Vas Matajur je namreč sestavljena iz treh zaseklov: Vas (Matajur), Franci in POdoreh. V slednjem zaselku so nekoč rastli številni orehi in hiše so bile zidane takorekoč pOd ali pri teh drevesih.

Priimek je endemičen v Matajurju in Od tu se je razširil po ostali Benečiji in drugOd. Priimek POdorieščak, z značilnim narečnim formantom -ščak, je prvotno označeval "človeka, ki je imel prebivališče v POdoriehe".

Stare italijanske oblike kolebajo med POderesig (I. 1628 Grigorio POderesig di Strimiza / Liber baptiz. S. Petri Sclab.), POdrieszach (l. 1856) in POdorieszach.

ZUANELLA

(izgov. Dzuanella)

Od hagionima Johannes po skrajšani italijanski ali furlanski obliki Zuanne. Primerjaj tudi sledeče italijanske variante tega priimka: Zannello, Zanelli, Zanello, Zanella, Zuanello. Zuanne ali Zuuan je kot osebno ime zapisan zelo pogosto v krstnih knjigah Špetrske in POdutanske fare Od XVII. stol. naprej.

Priimek Zuanella ima v Benečiji svoje gnezdo v vasi Ronac (I.1617 Marina moglie di Tomaso Zanella di ROda / Liber baptiz. S. Petri Sclab.) in Od tu se je razširil po ostalih dolinah.

V Matajurju se je ta priimek po vsej verjetnosti I. 1797, ko je nek Giorgio Zuanne iz Ronca prišel za zeta v POdoreh.

BARCA pri Matajurju

BAŠTJANI

Od hagionima Sebastianus preko slovenske oblike Boštjan ali furlanske Bastjan.

DOL TINI

Gre za družino, ki ima prebivališče "dol na koncu vasi" oziroma za "tiste, ki živijo dol pOd vasjo" [Dol ti(sti)].

Tudi Smriekarji, ker hiša stoji pri smrekovem gosdičku.

KRAMARČINI

Od samostalnika "kramarica", točneje Od narečne oblike "kramarca", kar naj bi označevalo potujočo prOdajalko raznega blaga. V našem primeru je bila "kramarca" po vsej verjetnosti, žena pravega kramarja.

Tradicija te obrh se je ohranila pri tej hiši skoraj do današnjih dni.

Iz te hiše je izhajala "kolačarica", ki se je omožila v Ronac in hOdila po sejmih prOdajat sladkarije ali "slatčine" med katerim so prevladovali kolači.

LIVKINI

Verjetno ad kake neveste ali zeta, ki se je priženil v to hišo iz Livka (SLO).

Prim. Livkini v Ceplesiščah.

SALUDI

Temno hišno ime. Po vsej verjetnosto izhaja Od furlanskega ali italijanskega samostalnika "salut" oz. "saluto" (pozdrav); pomen tega vzdevka pa mi je popolnoma nejasen.

VANČIČI

Od svetniškega imena Johannes po skrajšani manjšalni obliki Vančič (
Nekoč so se Vančiči imenovali tudi K#oci, ker so bili "partniki" Kocove hiše v Strmici. To ime izvajam Od hagionima Cantianus po skrajšani obliki Koc za Kocjan.

PRIIMKI

MEDVES

(slov. Medvež).

Priimek izhaja iz Marsina, kjer je endemičen. Od Marsina se je razširil na Barca pri Matajurju in v Strmico. V Marsinu obstaja tudi toponim "Pri Medvežih".

Nekateri istovetijo Medvež s priimkom (zoonimom) Medved (P. Merku), o. c. str. 44) in ta razlaga se mi zdi sprejemljiva (prim. tudi narečno obliko Mariež za osebno ime Mario), ne smemo pa prezreti ruskega pridevnika "medvežji" (medvedij,), ki ima nekaj pOdobnosti z našim priimkom.

Božo Zuanella

Preparazione Nino Specogna