Hišna imena - Pečnije, Stermica

GORENJE PECNIJE

ČUŽACI

(Gor ti, Dol ti,)

Od glagola "čužiti" = Odtrgovati zrna. Nekoč so v Nadiških dolinah čužili predvsem koruzo; iz istega glagola izhaja izraz "čuška" ali "čuškina" za češarka ali koruznega storža. Prim. Čuškaci na Dolenjem Pečnienem, ki ima približno isti pomen in tudi domača še živa priimka Sirc (Sirk) in Sierach (Sierak). Prvotno so ta imena označevala ljudi, ki so imeli opravka, na kak način, s sirkom, s koruzo. Čuškaci so imeli nekoč mlin na Jeroniščah in hišno ime je po vsej verjetnosti povezano s to obrtjo.

KAJANI

Z rezervo izvajam Od imena Gaetanus (slov. Kajetan) po skrajšani obliki Kajan. Prim. tudi tpn. Poggio a Caiano in ltalijanski priimek Caiano.

MARKULINI

(Gorenji in Dolenji)

Od pomanjševalne oblike Marculin iz hagionima Marcus.

Prim. tudi toponim istega izvora in pomena Marcolini (slov. Lajšča) v občini Prapotno.

PRIIMKI

BATTISTIG

(slov. Batistič)

Je uvožen priimek (patronimik) iz Marsina in je nastal iz hagionima (Johannes) Baptista s formantom -ič.

DOLENJE PECNIJE

ČARVINI

Izvajam Od zoonima "črv", kar bi označevalo, po mnenju P. Merkuja, suhega, "elastičnega" človeka (prim. Jadranski Koledar 1982 str. 117-122).

ČOŠKACI

Iz narečnega samostalnika "čoška" (= koruzni storžek). Prim. CUSKACI, iz narečnega samostalnika "čuška" (= koruzni storžek). Prim. Čužaci na Gorenjem Pečnienem.

TONOVI

Od hagionima Antonius po manjšalni obliki Tona. Prim. Tončiči v Polavi, Toncini v Matajurju, Tonovi na Trčmunu in v Bijačah.

PRIIMKI

MARCHIG

(slov. Markič)

Patronimik s formantom -ič iz hagionima Marcus.

STRMICA

BURJANKACI

Od kake žene, ki se je omožila v to hišo iz Borjane v Breginjskem kotu nad Kobaridom. Po ženski obliki Burjanka (< Borjanka) je nastala trenutna moška oblika Burjankac z dOdatno prepono -(a)c. Druga možnost je, da izhaja to hišno ime iz lokalnega samostalnika "burja" = kostanj, predvsem kuhani.

ČEKI

Po vsej verjetnosti iz hagionima Franciscus po skrajšani italijanski obliki Cecco.

DREJČIČI

Iz hagionima Andreas preko skrajšane oblike Dreja in z manjšalno prepono -čič. Prim. Drejoni v Gabrovici in Drejati v Mašerah. Drugo ime MULACI, Od furlanskega zoonima "mul" s slovenskim narečnim formantom -ac. Prim. Muloni v Matajurju.

GOSI

Od zoonima "gos". Prim. hišno ime Gosovi in še živi priimek Gos v Gabrovici.

LUKEJI

Iz hagionima Lucas po nerečni obliki Lukej. Prim. Luki v Matajurju, Lukeži na Vrhu (Spignon), Lukovi pri Jelini.

KAŠINI

Od slovenskega samoslalnika "kaša". Kašinova družina je imela na Jeroniščah mlin, kjer so mleli koruzo in pšenico ter "tukli" ječmen in izdelovali "kašo". lme Kašin je torej prvotno označevalo človeka, ki je pripravljal kašo in v prenesenem pomenu, po metonimiji, tudi mlinarja.

KATRINI

(Tudi KATRIČI), iz hagionima Catharina preko skrajšane slovenske oblike Katra.

KOCERINI

Od vsej verjetnosti iz hagionima Cantianus (slov. Kocjan). Vztrajam pri tej razlagi, čeprav ne izključujem drugih možnosti, predvsem zato, ker češčenje tega svetnika oglejske cerkve je bilo dokaj razširjeno tudi Od naših dolinah. Njemu na čast so zgradili votivno cerkvico, ki je stala na hribu sv. Kocjana nad vasjo Gorenj Barnas. Na žalost je ta cerkvica v razvalinah, a upliv sv. Kocjana v lokalni onomastiki je razviden v priimku Cocianig ali Coceanig, prisoten na Pečnienem in v Ceplesiščah in, Od mojem, tudi v hišnih imenih Kocerini in Koci v Strmici. Prim. Kocerini v Gabrovici; tudi to hišno ime izvira iz Strmice.

KOCI

Iz hagionima Cantianus preko skrajšane domače oblike Koc (

KUINČI

Ali od furlanskega samostalnika "cuinz" ("bigoncio, vaso di legno, stretto e alto, fatto a doghe, due delle quali pia lunghe e bucate al di sopra della bocca, dove s'infila un grosso palo per trasOdrtarlo / Conzo, misura, principalmente di vino, in uso da secoli in Friuli". Nuovo Pirona, pag. 208) ali iz hagionima Quintus; manj verjetno iz furlanskega glagola "cuinzà" = acconciare, Odtare..., condire. Prim. priimek Quinz v Pladnu / Sappada.

KUOSIČI

Deminutiv iz zoonima "kos" Od diftongizaciji o-ja. Prim. Kuosi v Matajurju, v Platcu.

ORŠULNI

Iz hagionima Ursula, ki je bil nekoč zelò razširjen tudi v Nadiških dolinah. Zgleda torej, da to hišno ime nima nobene zveze z italijanskim samostalnikom "orso" (=medved) ali z zoonimi tipa Orsini, čeprav je prisoten v Strmici priimek Medveš. Prim. Uršini v Odlavi in metronimik Uršič, razširjen v Soški dolini.

MALACI

Iz besede "mali" od manjšalni dimači obliki "malac", kar je prvotno označevalo majhnega, nizkega človeka. Prim. Malaci v Mašerah in Gabrovici.

MEDVIEDOVI

Od zoonima "medved". Menim, da je to ime lahko nastalo samostojno brez Odsredovanja priimka Medveš, ki je dokaj razširjen tudi v Strmici, a izhaja iz Marsina.

MINČINI

Od hagionima Maria od domači ljubkovalni obliki Minca.

NJEŽINI

Iz hagionima Agnes od skrajšani domači obliki Nježa. Prim, Nježkini v Sovodnjah.

PAČEJI

Iz narečnega samostalnika "pač", ki je v mikrotoOdnomastiki Nadiških dolin sinonim za studenca ali za mlako. Pačejova družina je lastnica dobršnega dela terena, ki se imenuje "na paču" in se nahaja blizu strmiške cerkve. Prim. Pačejkini v Matajurju (Oddoreh).

PERANINI

Verjetno iz hagionima Petrus Od obliki Peran. Prim. Piernovi na Trčmunu, Peracovi v Ceplesiščah.

PERŠI

Verjetno iz hagionima Petrus Od kaki skrajšani ali zreducirani obliki. Prim. Peršini v Matajurju.

PUŽI

Od zoonima "Odlž" (narečra oblika "puž"); to ime je prvotno označevalo Odčasnega človeka.

REČANKINI

Od žene (rečanka), ki se je primožiia v to hišo iz tzv. "Re čanskih dolin", to je iz dolin, ki so spadale nekoč pOd "Miersko" banko ali pOd POdutansko faro; za prebivalce SovOdenjske in Nadiške doline so "Rečanji" vsi ljudje, ki živijo v zgoraj omenjenih dolinah, čeprav je v ožjem pomenu besede "Rečanska dolina" samo tista, skozi katero teče potok, ki je v zgornjem delu imenovan Reka in v spOdnjem pa Kozca / Cosizza.

SOLARKACI

(ali "Gor na Sal' ti") Od značilnega na pol Odprtega prostora na drugem nadstropju hiše, ki so ga imenovali "solar" (it. Solaio).

Prim. ledinska imena Solarje v Dreki in v Tipani, ki označujeta dva položna terena ali ravnini.

To ime je verjetno romanskega izvora, Od besede "solarium" (>solar, na solarje) v pomenu: teren nagnjen proti soncu.

TUOMICI

Iz hagionima Thoma po manjševalni obliki ali patronimiku Tomič. Prim. tudi zaselek Tuomac (
Drugo ime "Do pOd skalo ti" izvira iz položaja hiše ali stanovanja, ki je stalo "pOd skalo" ali v bližini kake skale.

VANIZI

Iz hagionima Johannes preko slovenske skrajšane oblike (l)VAN s formantom -iž.

Na isti način sta nastala beneška hišna imena Jakuliži in Kaliži. Prim. Ivanovi, Uaneži, Vančini itd.

VITORJACOVI

Od hagionima Victorius preko domače oblike Vitorjac.

ZETOVI

(Ta na koncu, Tau klanci) Od kakega zeta, ki se je priženil v to hišo.

Zetovi tau klanci so se nekoč imenovali tudi Čiverji, ki je ime nejasnega izvora.

KUOSKINI

Od žene (Kuoška), ki se je omožila v Strmico iz bližnje Kuoste (it. Costa di Vernassino).

PRIIMKI

GOLLES

(slov. Golež)

Tipični slovenski priimek, ki je povezan z istopomenskimi hišnimi irmeni Guojovi v Gabrovici in Guolacovi v Mašerah.

Priimek Golež izhaja iz slovenskega pridevnika "gol" s formantom -ež, ki ima nekoliko slabšalni pomen.

Verjetno je nastal priimek iz vzdevka Golež, ki je prvotno označeval plešastega človeka.

MURUSZACH

(slov. Murčiščak)

Endemičen priimek v Strmici, kjer je nastal. Priimek je nastal iz ledinskega imena "Muronca", ki se nahaja blizu vasi (Strmica).

Čekova družina, ki nosi ta priimek ima njive tudi "na Murčnci" in jaz domnevam, da je nastal priimek Muruščak prav zaradi te okoliščine v pomenu: "Lastnik terena na Muronci".

V središču vasi Mašera sta dve ledinski imen: Murove in POd Murjo. Tudi tisti prebivalci, ki so si zgradili hiše na tem pOdročju so bili imenovani Od sosedov kot Muruščaki!

O pomenu ledinskih imen Murove, Muruca, Murovina, Mura, Muronca itd. prim. toponim Čemur v rubriki "Toponomastica delle Valli del Natisone" (DOM, Novembre 1982, str. 3).

Božo Zuanella

Preparazione Nino Specogna