CANTI INFANTILI

Questa raccolta di canti è stata realizzata dai bambini del gruppo dei "grandi" della Scuola Materna bilingue di San Pietro al Natisone con le loro maestre Vilma Martinig e Antonella Scaunich, durante l'anno scolastico 1994/95. I bambini, armati di registratore hanno raccolto dai nonni e dai parenti tutte queste filastrocche e canti popolari.

I più interessanti, dal punto di vista didattico, sono stati inseriti nel testo di educazione musicale per le Scuole Elementari "CANTIAMO" dal prof. Nino Specogna.

Gli informatori sono: * Pia Gosgnach da Montemaggiore
* Valentina Terlicher da Osgnetto
* Maria Schuderin da Paciuch
* Jole e Maurizio Namor da Clabuzzaro
* Andreina Trusgnach da Grimacco
* Clara Cucovaz da S. Pietro
* Pia Carlig da Clenia
* Livia Clavora da Mersino.


MIHA - NONA PIA

LEPE MUOJ MOŽAZ

puajma čeu Ložac.
Loska na Kau
deb' te tičac pobrau.

TANCI, TANCI KUOS!

Kuo bon tancu ki san buos?
Kan s'deu tuoje Šuolnice?
Moj jubci san ih dau
de bon drieve par nji spau.

PETELIN HODE

ho na nin hlode.
Katrica pleše
vse, vse se trese.

GO NA NIN BANCE

židjovin gvante
dol je na jamca,
puna rašanca.
žuk, žuk dou patok
tuk je narbuj hlabok.

TIN, TIN HLODAC

Ka bož z hlodacan?
Ljesanca runu.
Ka bož z liesinci?
Jabcice targu.
Ka bož z jabcici?
Diklican daju.
Ka bož z diklici?
Prasetaca pasle.
Ka bož z prasetaci?
Sadlace mjele.
Ka bož z sadlaci?
Kolaca mazu.
Ka bož z kolaci?
Kamjace uozu.
Ka bož z kamjaci?
Cierkuco zidu.
Ka bož z ciarkuco?
Not bomo molili
di nam da Buah
kruha gor za uha.

O CINCIA

kan se oženiš
dou Bručanco,
gejdovo slamco.
Šuk,šuk dou patok,
tuk je narbuj hlabok.

JURI, JURI

po patoce tuli;
darva bere,
pugaco peče;
če jo načne,
damou na začne;
če jo snia,
pa damu na smja.

ŽUAN, ŽUAN,

krave pasu
do pudan.
Bieže nja,
Štele nja
an vuk je snjedu
obadvja.

KRAJICA KRAJA PRAŠA

kje bo jutre maša.
Gor na planinci
par sveti Katerinci.

KATERINCA BARBULKA

ima rada Pauliča
Paulič jo neče
ki takuo rada ueče.

TIN TORA, ČEU FORAN,

na muha me koje
te druga me je;
naš Miha me jubi
k'obedan na vja.

MAČAK BRJEČAK

kjesi biu?
Gor na Kale
par kaplane.
Ka si djelu?
Štriene viu.
Ka so ti dali?
No malo Špehiča
za go na repiča.

STARA BABA RAPOTI

Zhuoda ustane
srat leti;
dol počepne
kup nardi;
gor ustane
use smrdi!

ŠPAMPETIČ ORJEHU

an žakjac platnen:
boš videu Miha
kua ij tata strupen.

LJO LIO LELE

naš Ivan je tan u pepele;
ljo ljo lo
an Miha ij go za njin.

MALENDRIN,

pikulin,
velika stopa
mala pidoca
luj, luj beee!

ANGELINA

j' ubila petelina;
j' paršla Toninca
j' uzela nuaš
je ubila še kakuos.

MINCA VANCA

kaj djalaš doma?
živan an blekan
za svojga moža.

DARHATAN, DARGATAN,

lesica peje strukje brat,
tek se sardi
za hiso se darži.

LESICA AN LESIAK

sta šla po tabak;
tabaka nje blua
sta šla po mesua.

ŠILO, BODILO

po hostu hodilo;
ne poilo,
ne jedlo,
use glih je debeljelo.

O TATA, O MAMA,

novici grido;
ka ijn damo?
Brovado z buho.

SONCE SEJE

sila gre;
žnidar šiva
brez igle;
mlinar mleje
brez uade;
puobic tanca
brez noge.

MATIC KOVAC

kan puajš uas?
Ceu Arbec
sa nje delec.


NONO TONI, ANGELINA AN LIDIA

Kar otroc so bli mikani, an ta potle so se sardil an so jokal, anta potle so paršle cicice buj velike, anta so mu pial:

PILULAJ, TEK SE JOČE

mo rita kloče
tek se sardi
mo rita smardi.
Anta otroc so bli jezni, jezni, ma so genjal jokat.

CICA RACA

otpri vrata.
Ka je zdole?
Zlata japka.
Ki boš z japko?
Kotacu dau.
Ki boš z kotacan
Kola mazu.
Ki boš z kolan?
Kamanje uožu.
Ki boš z kamjan?
Cjarko zidu.
Ki boš z ciarku?
Bog bo not.
Ki boš z Buagan?
Kruha dau
Ki boš z kruhan?
Pisicju dau.
Ki boš z pisican?
Zaica lovil.
Ki boš z zajcan?
Jedu ga bon!


Rečanj an Plačan so se nimar uekal.
An ta smo uekal kar smo hodil od šuale:


Plačan si lačan.
Bož jadu pulento an bakala?

Pa Plačanji so jal:
Harmičanj velik ku kostanj.

DAN DVA, RAPOTA,

tri štjar, naš mištjar.
pet šest, puna pest,
sedan osan, kruha prosen,
devet deset, krava bul za telet.
Miha nes praset!

LEPE MUOJ MOŽAC,

puojma če v Ložac,
z Ložca na Kau,
de b'te tičac pobrau.

TANCI, TANCI KUOS!

Kuo bon tancu, ki san buos?
Kan s'deu tuoje šuolnice?
Moji jubci san jih dau,
de bon drieve par nji spau.

PETELIN GODE

go na nin hlode,
Katrica pleše,
vse vse se trese.

GO NA NIN BANCE

v židjovin gvante,
dol je na jamca,
puna rašanca.
Šuk, šuk, dou patok,
tuk je narbuj glabok.

TIN, TIN, HLODAC.

Ka boš z hlodacan?
Liesince runu
Ka boš z liesinci?
Jabčice targu.
Ka boš z jab#ici?
Diklican daju.
Ka boš z diklici?
Prasetaca pasle.
Ka boš z prasetaci?
Sadlace miele.
Ka boš z sadlaci?
Kolaca mazu.
Ka boš z kolaci?
Kamnjace uozu.
Ka boš z kamnjci?
Cierkuco zidu.
Ka boš z cierkuco?
Not bomo molili,
di nan da Buog kruha gor za uha.

OH, CINCJA, KAN SE OŽENIŠ?

Dou Bručanco,
gejdovo slamco.
Šuk, šuk, dou patok,
tuk je narbuj glabok.

JURI, JURI PO PATOCE TULI,

darva bere, pugačo peče;
če jo začne, damou na začne,
če jo snie, pa damou na smie.

ŽUAN, ŽUAN,

krave pasu
do pudan.
Brieze nie,
Štele nie,
an vuk je sniedu obadvie.

KRAJICA KRAJA PRAŠA,

kje bo jutre maša.
Gor na planinci,
par sveti Katerinci.

KATERINCA BARBULCA

ima rada Pavliča,
Pavlič jo neče,
ki takuo rada ueče.

TIN TORAN, ČE V FORAN,

na muha me koje,
te druga me je,
naš Miha me jubi,
k'obedan na vie.

MAČAK BRIEČAK,

kje si biu?
Gor na Kale
par kaplane.
Ka si dielu?
Štriene viu.
Ka so ti dali?
No malo Špehiča
za go na repiča.

STARA BABA RAPOTI,

zguoda vstane, srat leti,
dol počepne, kup nardi,
gor vstane, vse smardi.

PAMPETIČ ORIEHU

an žakjac platnen,
boš videu, Miha,
kuo je tata strupen.

LI-O-LI-O-LELE,

naš Ivan je tan v pepele;
li-o-li-o-lo,
an Miha ji go za njin.

MALENDRIN,

pikulin,
velika stopa,
mala pidoča
luj, luj, beee!

ANGELINA

je ubila petelina;
je paršla Toninca,
vzela nuoš,
je ubila še kakuoš.

MINCA, VANCA,

ka dielaš doma?
šivan an blekan
za svojga moža.

DARGATAN, DARGATAN,

lesica peje štrukje san,
tek se sardi,
za hišo se darži.

LESICA AN LESJAK

sta šla po tabak,
tabaka nie bluo,
sta ...sla po mesuo.

ŠILO BODILO

po host je hodilo,
ne pilo ne jedlo,
vseglih je debelielo.

O TATA, O MAMA,

novici grido,
ka jin damo?
Brovado z moko.

SONCE SEJE,

sila gre;
žnidar šiva
brez igle;
mlinar mleje
brez uode;
puobic tanca
brez noge.

MATIC KOLAČ,

kan puojš v vas?
Ce v Arbeč,
sa nie deleč.

LUC

Sa se na more vič piet telo piesmo, ki je bla pru liepa.
Van povien besiede, takuo, ki se jih zmisnen:


NE HOD POD VASJO,

de te miš ne snedo,
le pujdi čez vas an zavriskni na glas,
zavriskni an zapuoj, de bon viedla, de s'muoj,
h mene si prišu, pa si se zmarzlo daržu,
če nies meu sarca, sa s'meu biti doma!

OJ, POUBIČ,

oj, puobič, ti niesi za me:
Še puž ima hišo an ti si brez nje!
Kar hišo zazidaš an placaš duge,
oj tekrat, muoj fantič, pa pridi po me!
Kar hišo zazidan in plačan duge,
oj, tekrat pa ušafan le lieuše dekle!

SI LIEPA AN SI MLADA,

pa niemaš moža,
so garde, so stare, ki imajo po dva.
Te liepe an te mlade popejen čez muost,
te stare an te garde pa - šmak - do pod muost.

V MARSINE SO CELA,

pulenta je debela,
v Matajurje je Palog,
je sam kapus an bob.

TEL JE NESU V MALIN,

tel je parnesu,
tel je kuhu,
tel je počuhu,
tel je sniedu.

MIŠ JALA:

bo daž. Pudgana jala:
ga bo na jama.
Vuk jau:
ga bo an klabuk.
Lesica jala:
ga bo na kapuzica.
Jež jau:
muč, hodoba, ki ti vieš,
ki vse saruovo snieš.

VIERA, MAT JE PLIELA,

oča je kopu, hitro hitro uozu damu.
OJ, MARICA NAŠA,
kje bo jutre maša?
Gor na planince
par svete Katerince.

SVET PETAR MOKO SEJE,

skoz okno se ji smeje,
gor na planince
par svete Katerince.

BLEDA JE LUNCA,

ki t'kuo prijazno seje,
bleda je lunca,
ki t'kuo prijazno seje,
čez tri gore,
čez tri dole,
čez tri zelene hribe in doline.

KOMAR AN MUHA STA PLESALA.

Muha je poskočnila
an je komarja tu rit cabnila.

ANGELINA

Kar otroc so bli mikani an so se sardil an so jokal, so paršle čičice buj velike anta so jin piel:

PILULAJ,

tek se joče,
mu rita kloče,
tek se sardi,
mu rita smardi.

Anta otroc so bli jezni jezni, ma so genjal jokat.

CICA RACA,

odpri vrata.
Ka je z dole?
Zlata jabka.
Ki boš z jabko?
Tušco dau.
Ki boš z tušco?
Kola mazu.
Ki boš z kolan?
Kamanje uozu.
Ki boš z kamjan?
Cierku zidu.
Ki boš z cierkvo?
Bog bo not.
Ki bo z Buogan?
Kruha dau.
Ki bo z kruhan?
Pisicju dau.
Ki bo z pisicjan?
Zajca luovu.
Ki bo z zajcan?
Jedu ga bon!

Tapolovcani an Sevcan so se nimar dan druzega onjegal, ja zguarjal se dan druzemu.
Sevcan so jal Tapolovcanom:

Tapoluovac, korenjuvac, koren vzam!


Pa Topoluovac jau:

Sevcan, de b'ti zluodi dau kostanj,
ce t'ga nie duo sneu,
ga je pa zluodi vzeu!


Garmičan in Plačan so se nimar dan druzega zguarjal.
Anta smo uekal, kar smo hodil od Šuole:
Plačan, si lačan.
Boš jedu pulento an bakala?

Pa Plačan so jal:
Garmičanj je velik ku kostanj
an je tanak ku na drieta
an saldu ta pod no grivo ulieta.


Tapolovc so paršli ta prot Sevcu anta so jal:
Ta na Jel so zluodja ujel,
ta za Kalan so ga koval,
go na Snič so ga dal Petrinovi pisič.

DAN DVA, RAPOTA,

tri štier, naš meštier,
pet šest, puno pest,
sedan osan, kruha prosen,
devet deset, krava bul za telet.

SVET PANDIEJAK, ROMARČIČ,

svet torak, božji prerokarčič,
sveta srieda, Ščemenica,
svet četartak, križu smart,
svet petak, maltra an tarplenje Ježuša Krištuša,
sveta sabota, no zarno ušenice,
sveta nedeja, sam Buog.

Duor bo tolo molitvico molu zjutra dvakrat zvečer dvakrat, grešnik zveličan bo.
Ta v Podlak
te dajo no košo dlak,
če greš če na Zverinac,
te dajo zlat petelinac,
če greš cju Sevce,
te dajo s kolan tu sence,
ce greš gu Tapoluove,
te dajo pa župo dobuove.
Kar je majhan, štier omaga,
kar je velik, sviet obračja,
kar je star, k maš hod. Kaj?

(Je telè. Kar je majhano, štier sise posese: štier omaga.
Kar je velik, orje, sviet obraca, an kar je star, ga ubijejo, nardjo podplate uon z njega an pa h maš hod.)



ISACCO

TA NA NIN GANKU

v židanin gvantu
sveta Katerina
po briegu je hodila,
te drobne rožce brala,
Bogu jih je šenkovala,
Buog jo je poprašu:
Ceš krajeva biti?
Rajš ku čem krajeva biti,
rajš čem smart storiti.
So jo zvezali,
so jo potačili,
je paršla dol na planjco,
kandelca zagoriela.

CIN CIN DREŽNICA,

kje so kozice,
ta pod no skalco,
majo ardeče nožice.
A s'dau senuo učic?
Ja, san dau, pa le bleje cieu dan.

STARA BABA RAPOTI,

zguoda vstane, srat leti,
dol počepne, kup nardi,
gor vstane, vse smardi.

MARTINA

SMART NA VRATA MI POTARKA:

"Mlada dekla, al si doma?"
Okuole mene vse vzdihuje,
mene sapa parmankuje.
Po dohtarja so pošjali,
vse arčnije so mi dajali,
vse arčnije ne nucaj neč,
moje urce so že preč.
Po mašnika so pošjali,
uoščeno svečo v roke dali,
uoščena sveča lepuo gori,
moji duši lepuo sveti.
Kakor rožca san cvetila,
v mojih mladihšestnajst liet
sada muoran vendar umriet.
Zbuogan, zbuogan, tovarišice,
jest van podan marzle ročice.
Zbuogan, zbuogan, ti moj jubi,
jest bon ležala v bieli trugi.
Ča na britof me nesita,
biele lilje zasadita,
kar moje truplo trohnielo bo,
biele lilije naj cvetjo.

LEPA SI, LEPA,

roža Marija,
tebe časti vsa nebeška družina,
angelci lepo pojejo,
tebe, Marija, hvalijo.

DEKLE JE PO UODO ŠLA

na vesoke planine
Uodo je zajemala,
je ribico zajela.
Ribica jo j' prosila:
pusti mi še živieti!
Dekle je bla usmiljena,
je ribico pustila.

DAVIDE

STARA BABA RAPOTI,

zguoda vstane, srat leti,
dol počepne, an kup nardi,
anta gor vstane an vse smardi.

MARJANCA SPOD KLANCA

je nesla uodo,
an san pustu bargeške,
san leteu za njo.
San paršu cja pred prag,
je kuhala grah,
san ga teu pokušat
anta mi je tiela s kuharinco dat.

PO CIESTI GRE AN STARI MOŽ,

hm-tarata, stari mož, hm-tarata, stari mož.
Za harbtan nese an pleden koš,
hm-tarata, pleden koš, hm-tarata, pleden koš.

LESICA AN LESJAK STA ŠNUFAL TABAK,

tabaka nie bluo, so jedli mesuo;
an mesuo, ga nie bluo vič,
so sniedli an drekič.

MIHA MIHEU JE BABO ZADEU,

jo je nesu tu koš go na brieg an jo je vargu tu mieh
mieh se je razpoknu an babo tu rit štoknu.

Enkrat, kar smo bli majhani an smo igral mez otruok, smo kajšankrat no formulo magiko pravli, ma poskrivš, de te druz se zgrešjo, de faljo, de mi smo mogli udobit.
Tuole tle se je runalo takole an Davide van pokaže, kuo smo runal pa s parstame, zak regištratorju na moren pokazat:


ŠTRIJA, ŠTRIJA,

baba, oštrijaj jo,
vzam no palco, poštakajo,
vzam an križ, de jo fališ.

Ma tuole smo muorli runat poskrivš, zak te druz otroc nieso tiel.

NANAJ, ZIBAJ,

cin cin, pum pum,
ti si minen David naš,
naš an božji, Ježušu.

NANAJ, ZIBAJ,

go v Podlak je buculaj,
din don, kampanon,
primi Davida za gužon,
zaguli ga cju kanton,
mm-mm. mm-mm,
din don, kampanon,
primi Davida za gužon,
zaguli ga cju kanton.

An tolo jo je pravla pa nuna Toninca, ki je živiela ta par nas puno liet, kar Davide je biu šele majhan, majhan.
An nimar mu jo je piela.


CIN CIN CIN, DREŽINCA,

kje so kozice,
ta pod no skalco, biele nožice,
šuk šuk du potok,
kar je najbuj glabok.

MUČEK MAČEK, kje si biu?

Ta v Konale štriene viu.
Ka so t' dal?
An kos mesa, hop-sala-sasa...

TUJČIČ MAČIČ, KJE SI BIU?

Ta v Konale štrience viu.
Ka s' zaslužu?
Masluce an sadluce.

MUČEK MAČEK, KJE SI BIU?

Ta na Kale par kaplane.
Ka si dielu?
Štrene viu,
kar san duobu,
vse zapiu.

DIN DON, KAMPANON,

primi babo za gužon,
zaguli jo cju kanton,
dondolon-don-don.

TUJČIČ MAČIČ, KJE SI BIU?

V Podutan san štrience viu.
Ka s zaslužu?
An kos mesa.
Kan s'ga deu?
Tu pisan bančič.
Kje je tist bančič?
Vuk ga je nesu.
Kje je tist vuk?
V jamo je uteku
an s kolan je rit zapeku.
V jamo je skocu
an rit omoču.

ANKRAT JE BIU ADAN,

je hodu pod podan,
je paršu tu konac
an je skočnu tu lonac.

ANKRAT JE BIU AN MOŽ,

je nosu babo tu koš,
koša se je obarnila
an babo uon zvarnila.

ANKRAT JE BIU AN MOŽ,

je nosu babo tu koš,
mož se je pošuknu
an babo uon vesuku.

MARTIN

ŠUM ŠUMI, GRUM GRUMI,

biela tičica uon veleti.
Kaj je tuole?
(Je moka biela) .

Tela je na pravca od naše roke:

TEL JE NESU V MALIN,

tel je parnesu,
tel je skuhu,
tel je počuhu,
tel je vse sniedu, zak je narbuj debeu.

Tale je na piesan od Katarce:

KATARCA PLEŠE

go na nin banku
v židjovin gvantu,
Katarca pleše,
vse se potrese.

LASE JE MIELA RUMENE,

liepe kitice spletane,
tel je biu nedoužni cvet
od mojih šestnajst let.

TRAVCA JE RASLA ZELENA,

kjer sen rožice targala,
tel je biu nedoužni cvet
od mojih šestnajst let. Tala je na piesan od ne vasi:

TU TISTI HIŠ so tri čiče,

v obendin škafu nie uode,
tu tisti hiš so tri čiče,
tu tisto hišo maj vič ne.
San paršu not, m'je dala stou,
paršu je an drug, m'je vzela stou,
tu tisti hiš so tri čiče,
tu tisto hišo maj vič ne.

Par naši hiš je blo ime Matielaci.
Mojga tat so ga klical Mateu.

MATEU JE BABO ZADEU.

Je šu gu brieg, je padu tu meh.
Pas an mačka so šli v Grim,
pas paršu, mačke nie,
vuk je sniedu obadvie.


EMIL

NI-NAJ, BU-BAJ,
do Podlah je Bucolaj,
du Lombaj je Merget,
do par Rokin je Štefenet.

NA PLANINCI LUŠTNO BITI,

tam je dosti mleka piti,
pastir pa prav: Ju-he, ju-he,
na planinci luštno je.
Pasterica pase krave,
ona ima soje špase,
pastir pa prav: Ju-he, ju-he,
na planinci luštno je.

FANTJE PO POLJ GREDO,

vriskajo in pojo,
jast pa pišcalko imam,
žvižgat ne znam.
Včasih je luštno blo,
zdaj pa ni vec tako,
včasih smo vince pil,
zdaj pa uodo.

NAŠA MAMA NA KUHA KAFE,

samo cikorjo, pa prav, de je.

GOZDIČ JE ŽE ZELEN,

travnik je razcveten,
ptički pod nebom
veselo pojo,
ptički pod nebom
veselo pojo.

VERONICA

NI-NAJ, BU-BAJ,

do Podlak je buculaj,
če nečeš spat, pa uščipnem te
ščip, ščip, ščip!
Merjanca spod klanca
je nesla uodo,
sim pustu bergeške,
sim leteu za njo,
sim peršu na Kras,
je prebirala grah,
sim potresu bergeške,
skočila tu škaf.

ENCO JE UBU STAKLENCO,

je paršu Beput, mu je dau klafut.

CICA RACA,

odpri vratca,
ka je zdole?
Zlata jabka.
Ki boš z jabko?
Dikli dau.
Ki boš z diklo?
Praseta pasla.
Ki boš z prasetmi?
Tušča rasla.
Ki boš z tuščo?
Kola mazu.
Ki boš z kolmi?
Kamanje uozu.
Ki biš z kamanji?
Cirku zidu.
Ki bo z cirkvijo?
Buog bo not.
Ki boš z Buogan?
Kruha dau.
Ki boš z kruhan?
Pisicu dau.
Ki bo z pisican?
Zajca luovu.
Ki boš z zajcan?
Jedu ga bon!
Cin-cin-cin-čaja,
Mica ta z Kraja,
kar puojdmo po njo,
tri koše jo bo.

CHIARA

JEST AN MUOJ MOŽAC

puojmo gu Ložac.
Ki bo gu Ložce?
Jabcice brau.
Ki bo z jabcican?
Svinji dau.
Ki bo z svinjo?
Sadlo runal.
Ki bo z sadlan?
Kola mazal.
Ki bo z kolmi?
Uoz runal.
Ki bo z uozan?
Kamnje uozil.
Ki bo z kamnjn?
Cirku zidal.
Ki bo z cirkvijo?
Denemo notar Boga
an ga bomo prosil,
de nan da kruha an vina!

ANKRAT JE BIU AN MOŽ,

je šu po pot, je vidu an hlod,
mu se je tielo srat an ga nie mu pobrat.

BAŠTJAN GVARDJAN

je pasu krave do pudan,
Ciko je zgubu in Bižo jo nie,
vuk je sniedu gobadvie.

UDINE SPARGANTE,

Cividale merkante,
Brišca ošterija,
Petjaga furberija,
Saršenta pulenta,
Klenje ga nie,
Tarcmun špigula,
Mašera tralala,
Polava ta zadnja Vitorjova jama.

LESICA AN LESJAK

so šli po tabak,
tabaka nie bluo,
so sniedli mesuo.

PUJMO, PUJMO SPAT,

s svetin krišen prebivat,
duor je z Buogan, Buog je ž njin
an Krištuš je Marijin sin.

NAŠA MAMA NAN SKUHA KAFE

uon s same cikorje an bašta, de je.

CIN-CIN DREŽINCA,

kje so učice?
Ta pod no skalco,
majo ardeče nožice.

MARIAGIULIA

Angel božji, varuh moj,
bodi vedno ti z menoj,
stuoj mi nuoč an dan ob strani,
vsega hudega me brani.
Prav prisarčno prosim te,
varuj mene in vodi me.

Pia Gosgnach da Montemaggiore
Valentina Terlicher da Osgnetto
Maria Schuderin da Paciuch
Jole e Maurizio Namor da Clabuzzaro
Andreina Trusgnach da Grimacco
Clara Cucovaz da S. Pietro
Pia Carlig da Clenia
Livia Clavora da Mersino


Realizzazione della pagina Nino Specogna
Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it