Devetica božična u podutanski fari

Naša devetica božična

Userode kristjani se parpravjo k Božiču s kakimi posebnimi molitvami. Tudi naši sosjedi Furlani imajo svojo ljepo devetico božično.
Io runajo u cjerkvi an med molitvjo navadno pojejo odlomek evangelja sv. Lukeža I 26 - 38 ki sta ga ložla u muziko slauna skladatelja: Candotti an Tomadini.
Ga je muzikiru tudi naš monsinjor Trinko s slovenskim besedilam.
A naša devetica je čisto drugačna.
Mi jo začnemo na 16 decembra, jo končamo na 24, jo djelamo čje po hišah, an u našim jezike.
T’ u usaki vasi imajo no staro podobo prežepija (jaslic); okuole te podobe se zbirajo vasnjani, navadno o sedmi uri zvečer.
Molijo rožar an potle z lučicami t’ u pest jo uzdignejo an jo nesejo u precesijo, lauretanske litanije pojoč od hiše do hiše devet noči.

Kadar precesija pride pred prag se ustavi, vodilka precesije izroči sveto podobo gospodinji.
Onà jo prime, jo poljubi an jo postavi gor na domačim utarjem.
Obe muorajo reč nijekaj pobožnih besjed.
Potem ljudje stopijo notar u hišo an tam se konča to ljudsko andoht.

Buj napri razložu bom natanko kaj se moli an kaj se poje par teli devetici.
Sadà prosim daržite na pamet de te precesije ponočne genjajo kakih pet ur pred polnočno božično Mašo.
A konac božičnih molitvi an pjesmi se nardi šele na 2 febrarja, na Svječinco.
Zak’ naši očuovi so nam pravli de se ‘ma dajat prenočišče Mariji an svetemu Jožefu devet noči ker ona sta hodila devet dni an devet noči ta ‘z Nazareta do Betlehema.
An zapustila sta betlehemsko štalo še1é štirdeset dni potle.
Na večer Svječince je sklep devetice v tisti hiši kamar je paršla sveta podoba na 24 decemberja.
U koncu usjeh molitvi an pjesmi, gospodinja daje pričujočim poljubit sveto podobo an ti denejo na utarju njih amožno.
Drugi dan gospodinja nese amožno famoštru za de zmoli dvje svete Maše; adno za te žive, drugo za te martve; kar ostane bo pa za cjerku.

Sadale če kduo me upraša:
kulku stara je ta božična navada ta’ par vas?
Jest mu na znam povjedat ku samuo tuole.
Ranca Lucja Ošnjak (Betacova ta’ z Ošnjega) ki je umarla sedamandevedesetljetna ljeta 1940 (Buoh se usmil’ čez nje dušico) m’ je pravla de
“so nosil’ Marijo pred božičam po vaseh že kadar moja nona je bila otrok. “

Kakuo se jo ražlozi

Parvo se moli rožar

Takole:
u imenu Očeta an Sina an Svetega Duhà, aman.
O Ježuš, odpustite nam naše grjehe, varte nas od paklenskega ognjà, pejajte u nebesa usé duše, posebno tiste ki narbuj potrebuvajo vašega usmiljenja.
Par ti parvi skriunosti bomo premisljeval...
Skriunosti svetega rozarja jih je petnajst.
Namreč pet veselih (za pandejak an četrtak):
1 - kakuo je Marija devica Ježuša spočela od Svetega Duhà,
2 - kakuo je Marija sveto Elizabeto obiskovala,
3 - kakuo je Marija Ježuša u Betlehemu porodila,
4 - kakuo je Ježuša u tempelne darovala,
5 - kakuo je bla Ježuša zgubila an potle u tempelne ga je najšla.

Te žalostne skriunosti (za torak an petak) so:
1 - kakuo naš Gospuod Ježuš Krištuš za naše odrešenje je karvavi puot potiu,
2 - kakuo je ta’ par ti koloni gejžlan biu,
3 - kakuo je s tarnjovo krono kronan biu,
4 - kako je na brieg Kalvarije te težki križ nesu,
5 - kakuo je gor na svetim križe umru.

Te častitljove skriunosti se pa takole glase:
1 - kakuo je naš Gospod Ježuš Kristus od smarti ustù,
2 - kakuo je u nebeša šu,
3 - kakuo je Svetega Duhà pošju,
4 - kakuo je Marija Devica bila u nebesa uzeta,
5 - kakuo je Marija Devica bila kronana kraljica usjeh angelu an usjeh svetniku.
(Se jih premisluje srjedo, saboto an nedjejo).

Par usaki skriunosti se moli enkrat:
čast bod’ Bogù Očet’ an Sinù an Svetemu Duhù kukar je bilo u začetku svetà tako sadà an na venčne čase. Aman.
Oče naš kater si u nebesih posvečeno bod’ toje imè pridi k nam toje kraljostvo, zgodi se toja voja kukar u nebesih takuo na zemì. Daj nam naš usakdanji kruh an nam odpust’ naše dugè kukar mi odpuščamo svojim dužnikam, an nas na upeji u skušnjavo, tamveč reši nas hudega; aman.

Desetkrat pa:
Češčena ‘s Marija gnade puna, Gospuod je s tabo, ti si žegnana med ženam an žegnan je sad tojga telesa Ježuš. Sveta Marija mat boža pros’ za nas grješnike, sadà an u nasi smartni uri; aman.

Po 5 skriunosti,
5 čast bod’ Bogù,
5 Očenašu an po
50 češčenas-marij se moli:
Češčena ‘s ti kraljica, mat milosti, življenje sladkuost an naše upanje bodi češčena!
K tebè upijemo zapuščeni otroci Evini, k tebè uzdihujemo žalostni an objokani u dolini tih suzi.
Zatuo tadà ti naša besednica obarni k nam toje usmiljeni očì. An po telim žalostnim življenju pokaži nam Ježuša, žegnani sad tojga telesa. O usmiljena, o dobrotljiva, o sladka, Devica Marija!
Stori nas uredne, o žegnana Devica, de te bomo častili. Daj nam muoč pruoti svojim sauražnikam.

Molimo:
Usegamogočni, venčni Buoh, kateri si telùo an dušo častite Device Marije de bi postalo urjedno prebivališče tojega Sina, s pomočjo Svetega Duhà parpravu, daj nam de bomo katere spomina se veselimo po njeni milostljivi prošnjì, usegà hudega an venčne smarti rešeni.
Po Krištušu Gospuodu našem. Aman.

Po navadi se tle parlože še tri češčenasmarije za te namjene:
za naše ljudi ki so po svjete,
za te bune an te žalostne an
za spreobarnjenje grješniku.

Potle pa vjero.
Vjerjem u Bogà Očeta usegamogočnega stvarnika nebes an zemje. An u Ježuša Krištuša Sinù njegovega edinega Gospuoda našega k’je biu spočet od Svetega Duhà, rojen ‘z Marije Device. Je tarpeu pod Poncjam Pilatušam, križan biu, umru, u grob položen. Dol je šu pred pakù, na trečji dan od martvih je ustii. Je šu u nebesa, gor sedi na desnici Bogà Očeta usegamogočnega. Od tuod ima prit sodit te žive. an te martve. Vjerjem u Svetega Duhà, u sveto mater katolško Cjerku, gmajno svetniku, ustajenje mesà an u to venčno življenje. Aman.

Na tùo sledijo lauretanske litanije

Kirije elejson,
Kriste elejson,
Kirije elejson.
Kriste sliši nas,
Kriste usliši nas!
Oča nebeški usegamogočni Buoh, usmili se čez nas.
Sin usegià svetà rješni Buoh, usmili se čez nas.
Sveti Duh resnični Buoh, usmili se čez nas.
Sveta Trojica dan sam Buoh, usmili se čez nas.
Sveta Marija, pros’ Bogà za nas (tole prošnjo se ponavlja),
sveta Mati božja,
sveta Devic Devica,
Mati Krištu-šova,
Mati milosti božje,
Mati prečista,
Mati brezmadežna,
Mati nadužna,
Mati narbuj sveta,
Mati jubezniva,
Mati prečudna,
Mati dobrega svèta,
Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljova,
Devica pohvaljena,
Devica mogočna,
Devica usmiljena,
Devica vjerna,
Podoba te pravice,
Sedež modrosti božje,
Začetak našega vesejà,
Posoda častì urjedna,
Posoda usè svetosti,
Skriuno zastopna roža,
Turan kralja Davida,
Turan slonokosteni,
Hiša zlata,
Skrinja miru an sprave,
Urata nebeške,
Zguodnja danica,
Zdrauje buniku,
Parbežališče grješniku,
Troštarca tih žalostnih,
Pomuoč kristjanu,
Kraljica angelu,
Kraljica patrjarhu,
Kraljica preroku,
Kraljica apostolnu,
Kraljica marterniku,
Kraljica spuovedniku,
Kraljica usjeh devic,
Kraljica usjeh svetniku,
Kraljca brezmadežna spočeta,
Kraljica u nebuo uzeta,
Kraljica svetega rožarja,
Kraljica miru.

Jagnje božje ki grjehe svetà odjemlješ zanesi nam o Gospuod!
Jagnje božje ki grjehe svetà odjemlješ usliš nas, o Gospuod.
Jagnje božje ki grjehe svetà odjemlješ usmili se nas, o Gospuod.

Daržite na pamet de usakih treh štikjacu se ponavlja ta uzdihlaj:
Sveta Marija, prosi za nas Ježuša, saj si obljubila de boš prosila, de boš prosila u nebesih za nas.

Pod tojo pomuoč parbežimo, o sveta božja Porodnica, na zavarži naših prošnji u naših potrjebah tamveč reši nas usjeh nevarnosti, o ti častitljova an žegnana Devica.
Naša gospà, naša srednica, naša pomočnica.
K tojemu Sinu nas spravi, tojemu Sinu nas izroči.
Prosi za nas sveta božja Porodnica. De urjedni postanemo obljub Krištušovih.

Molimo.
Buoh katerega edinorojeni Sin nam je s svojim življenjam, s smartjo an s ustajenjam to venčno zveličanje zadobiu, daj nam, prosimo de bomo u presvetem rožarju prečastite Device Marije le te skrivnosti pobožno premišljevali, an kar u sebè imajo u djelu spolnovali an kar je u njih obljubljeno dosegli.
Po istem našem Gospuodu Ježušu Krištušu. Aman.

Molitu k svetemu Jožefu

K tebè sveti Juožof, partečemo u naših stiskah an potle ki smo tojo zaročeno pomoči prosil’, prosmo zaupno tud’ tebè na pomuoč.
Prosmo te ponižno po tisti jubezni ki te je z brezmadežno Devico an Materjo božjo poročila an po očetovski jubezni s katero si djete Ježuša objemu, poglej milo na uerbe ki se jih je Ježuš Krištuš ž njegà karvjo parduobu. An pomagaj nam s tojo močjo an pomočjo u naših potrebinjah.
Var’ ti narprevidnejši varuh božje družine, Ježuša Krištuša, zvojene sini. Odvarni od nas, oča prejubeznivi, uso kugo zmot an pohujšanja. Podpri nas, narmočnejši pomočnik milostno ‘z nebes u zadanjem boju pruot oblasti paklenske tamè.
An kukar si ankrat djete Ježuša od narvenčne smartne nevarnosti rješu, takuo brani sadalè sveto Cjerku božjo sauražnega nasprotovanja ter usakega med nam sprim’ u toje varstvo de bomo po tojem zgledu an s tojo pomočjo svetùo živjeli, de pobožno umarjemo an u nebesih to venčno življenje dosežemo. Aman.

Molitu za te vjerne duše u vicah

‘Z globočine upijem k tebè Gospuod, Gospuod usliši moj glas.
Naj se obarnejo toja ušesa na glas moje prošnje.
Če boš na grjehe gledu, Gospuod, Gospuod, kdùo bo pred tabo ostau?
Anpa ta’ par tebè je usmiljenje an zauojo toje postave se zanesem na te, o Gospuod.
Moja duša se zanese na njegovo besjedo, moja duša na Gospuoda zaupa.
Od jutra do večera naj Izrael na Gospuoda zaupa.
Ker ta’ par Gospuodu je usmiljenje an ta’ par njim je obiuno odrešenje.
An on bo Izraela odrješu od usjeh njegovih hudobij.

Daj jim Gospuod venčni mir an pokoj, an venčna luč naj jim sveti.
Če boš na grjehe gledu, Gospuod, Gospuod, kduo bo pred tabo ostau?
Kirije elejson,
Kriste elejson,
Kirije elejson.
Očenaš.
An nas ne upej u skušnjavo. Tamveč reši nas hudega.
Reši, Gospuod, njih duše.
Naj u miru počivajo. Aman.

Gospuod, usliši mojo molitu.
An moje upitje naj k tebè pride.

Molimo.
O Buoh, stvarnik an odrešenik usjeh vjernih, daj dušam svojih služabniku an služabnic odpuščanje usjeh grjehu, de usmiljenje ki so ga nimar željele, po pobožnih prošnjah dosežejo.
Po Ježušu Krištušu Gospodu našem. Aman.

Daj jim, Gospuod, venčni mir an pokoj.
An venčna luč naj jirn sveti.
Naj u miru počivajo. Aman.

Posebne Devetične molitve

Pred litanijam an precesijo

Brezmadežna, Devica Marija, kakùo prehitro se je parbližala ura te locitve!
Kakùo žalostno ostane naše sarce sadà ko ti od naše hiše se odločiš! Na zamjer’ nam, o Marija, če slabo smo te prenočili an nemarljivo počastili.

Odpusti nam našo nemarnost an nehualežnost u toji službi.
Dovoli nam de ti uframo naše buogo sarcè.
Usè kar imamo ti ponudimo u zahualo tojega dejnega potovanja u Betlehem.
Zalostno te pustmò: željel’ bi bit nimar ta’ par tebè, an ti de b’ bila nimar ta’ par nas, o Marija, de b’ se na ločila od nas ne sadà ne na vencnost.
Naša ljuba Gospà, te prosmo toj materni žegan. Po-žegni naše parjatle, naše znance, našo hišo an naše imjenje.

Dovoli nam de pojdemo za tabo na to novo hjerpargo.
Tam tudi skaži usò tojo materno milost an dobrotljivost.
O mogočna deljiuka dušnih an telesnih gnad, poglej s kakšno hrepenostjo te u ti hišj čakajo! Ž njih sarcam naprì hitijo an z otročjo jubeznijo te kličejo:
O Marija, pridi preca k nam!

Še tuole te prosmo, o Marija.
Na zabise te naše poti ki jo naredmo do novega prenočišča.
Spuomni se na nas posebno tisto uro ko bomo stopil u pot neznane an neskončne vnečnosti, kjer na vemò kaj nas tam čaka.
Tekrat pridi sama ti pred tron našega Sodnika, an pros milost de ušafamo to pravo stanovišče u svetim raju.
Kjer nam se na bo vič bat se ločit od tebč an od tojega ju-bega Sina Ježuša Krištuša. Aman.

Kadar se izroči sveto podobo gospodinji

Parjatlica, sprejmi mater Ježuša na nje trudnim potovanju u Betlehem, u hudim zimskim cajtu, na nje neomadeževanim materinstvu.
Na častijo samùo nacò an jutre; anpa prizadevajse de jo boš častila nimar brez nahanja.

Kadar gospodinja sprime sveto podobo

Bodi pozdravljena, o prečista Devica Marija!
Že1nùo te sprimem pod strjeho mojo.
Bodimi zvjesta pomočnica, varuj do smartne ure dušo mojo. Aman.

U koncu usjeh molitvi se poje:

Častito usaki čas si bodi
sveto sladiko ime Ježuš
i anu ime Marija (dvakrat)
Nikdar nas na zapusti
o Ježuš use sladkusti!
Sadà inu uselej
i na zadenji čas,
o bod’te Ježuš vi par nas!
Sadà inu uselej
i na zadenji čas
usmilte se Ježuš čez nas!

(Par kakim kraju parložijo še tuole)

Kraljica svetega rožarja
Marija za nas Boga prosì,
prosì Boga za nas!

Devetične pjesmi

I.

Angel Gospuodu je oznanu Mariji
de bo spočela od Svetega Duhà.

Ceščena si Marija
le prosi za nas
ko zadnja ura bije
prid’, mati, po nas!

Marija je rekla
de jest sam ‘na dekla
naj se zgodi kar angel velì.

Ceščena si, Marija, itd.

Ta Sveta Besjeda
mesùo je postala
med nam prebivala
ji je Ježuš ime.
češčena si, Marija, itd.

Na križe je tarpeu na križe je umru tim vjernim dušicam nebesa je odpru. Ceščena si, Marija, itd.

II.

1. - Ta dan je usegà vesejà
Devica je rodila
tega Sina božjega
(Devica je ostala)
našega Odrešenika
Stvarnika nebeškega
in angelskega kralja.
Kadùo je slišu glih te glas?
Devica je rodila Boga.
Je čuda prevelika,
je čuda prevelika.

2. - Ta hči je mati postala
sojga Boga rodila,
stvar je sojga Stvarnika
nosila in dojila.
O ti Marija s’zvoljena
pri Bogu si gnado najšla
k’ jo je Ega zgubila.
Skuoz tebe je Buoh
človek postau
ki nas je rješu od pakla.
Oj hvalo Bogu dajmo!
Oj hvalo Bogu dajmo!

3. - Kukar sonce skuoz glaž
gre in glaž se na razbije
u glihni viži rojen
je Sin božji od Marije.
Kukar luč od luči gre
sonce sojo svetlovo spusti,
vendar le u njim ostane,
tako Buog od Boga gre,
Buoh Oča Sina rodi
an večno ž njim prebiva,
an večno ž njirn prebiva.

4. - Pravi je Buoh brez matere
je rojen od Očeta,
pravi je človek brez očet’
je rojen od Device.
Preprosto je povijen,
u jaselca je položen,
pred nespametno žvinco.
Oslič ga je spoznavu,
uolič ga je spoštavu.
Mi utdi ga častimo,
mi tudi ga častimo!

5. - Huala tebe, Buoh Očà,
ker si se čez nas usmilu,
pošju si nam Sina sojga
nas rješu od hudiča.
Oj častitju ti, Sin božji,
urjedan si huale in častì,
ker si nas tako jubu,
za nas tojo rješnjo kri preliu,
življenje venčno zadobiu,
u nebesa pot pokazu,
u nebesa pot pokazu. Aman.

III.

1. - ‘Na zpuoved je paršlà
odì kralja Augustà
popisvanju kliče use.

2. - Tud’ Marija z Jožefam
gresta u mjesto Betlehem.

3. - Kadar u mjesto prideta
hjerparge prosita.

4. - Hjerpargi ne ušafata
žalostna ostaneta.

5. - Tak’ Marija govori:
O - ne jamraj Jažeji!

6. - Saj je tùo uoja božà
de hjerpargi ne ušafama?

7. - Uon kaj z mjesta prideta
eno štalico znajdeta.

8. - An Bogà zahualita
k molitvi se parpravjata.

9. - Ura bije punoči
Marija Je#uša porodi.

10. - U plenice ga j’ povila
u jaslaca ga j’ položla.

1 1. - Pred osličam
pred uoličam.

12. - Osliž uolič ga gledata
ž njih sapco ga ogrjevata.

13. - Pastjerci ga molejo
angelci glorjo puojejo.

14. - Tem u času božičnemu
i an tem u rojstvu božjemu
bodi to Djete hualjeno. Aman.

IV.

1. - O čuj, o čuj
sosjedac muoj
ka’ jest tebe povjem.

2. - Ka’ se j’ zgodilo
nacoj to nuoč
glih sedam ur pred dnem.

3. - H mene je paršu
edan jant
je ‘meu presvetli, sončni gvant.

4. - Je biu veseu,
je ljepo pijeu
menè je gorè budiu.

5. - Mi je kuazu ustat
nič vič zaspat
čja u Betlehem se podat.

6. - Čjà u ‘no rjeuno štalico
pred ‘ne uoslove jaslaca,
kjer j’ družinca Ježušova.

7. - Marija nijema
tkaj plenic
de b’ Ježuša povila sadtà.

8. - Okuole štalce
snijeg leži,
skuoze šprance vjetrič barči.

9. - Vas mraz teče
an snijeh leži
tle j’ te pravì, oj Sin božjì!

10. - Nobedan nije
tkaj smiljen biu
de b’ Ježuša u hišo pustiu.

11. - Je muoru tarpjet
oj tajšan mraz
kater je rješu nas!

V.

1. - Kaj muora tùto biti
prejubi brat muoj,
de nikdor na morem
zaspati nacoj?

2. - Par Betlemu blizu
se svetli nebùo
je kukar de b’ videu
to sveto nebùo.

3. - Le hitro gor ‘stanì
de grema naprej
de pridema skorej
midva na te krej.

4. - An čudež veliki
se tamki godi:
za lahno Mesijas
nacoj se rodi.

5. - Pogledi to zvjezdo
kùo svetlo gorì.
Se zdi de u slavo
nad štalco stojì.

6. - Le teci, le teci
h ti štalci hitrò, zat pridi mi reci
ki novega j’ blò.

7. - Moj bratac pogledi
to štalco lepò.
Zna biti dan čudež,
zak’ tamki svetlì.

8. - Angelc' nad štalco
pojejo glasnùo.
Tih angelskih glorij
je puno neb~o.

9. - Al’ notri u ti štalci
star možac stoji;
na diklica čedna
otroka doji.

10. - Naumna živinca,
oslič ‘nu uolič,
to djete častita
klečita pred njim.

11. - To djete prenago
na slami leži
od zime an od mraza
veliko on tarpì.

12. - Se milo ogleda
nu prosi pomuoč:
oj kako je čudna
nam druzim to nuoč!

13. - Prejubi muoj Ježuš
kaj bi ti jest dau
de bi ti na slami
pru lahno zaspau?

14. - ‘No utico bjelo
par sebe ist mam;
če ti jo češ mjeti
ist tebe jo dam.

VI.

l. - Tam u Betlemu
ta u ‘ni štalcì
ena svetla luč gorì.



2. - Notr’ je Marija
djete povija
oj to djete Ježuša!

3. - Tam je svet Jožef,
stari mož,
z nogo pogiblje
djete zaziblje oj to dete Ježuša!

4. - Ti mu daj suknjo
jest mu dam plašč
de bo Ježuš
naš tovarš.

5. - Segni u mošnico
daj uon petico
jest mu dan tolerčič zlat.

VII.

1. - Kaj se vam zdi, pastirčki vi,
al’ ste kaj slišali?
Oj srečni čas veselja glas
ze nebes donì do nas.

2. - “Bogu naj čast v višavah bo,
tako čuj angelci pojo
in mir naj dobrim bo ljudem
po širnem svjetu usem !”

3. - Za glasam tem jest hitro grem
čja u mjesto Betlehem.
Kar videu tam an ču bom tam
naznanim, bratje vam.

4. - A glejte nuoč kako žarì
kako žari o punočì!
Velika čuda se godi
Mesija se rodi!

5. - Naj bo pousod tvoj rojstni god
počeščen, o Gospod!
Počeščen ti ki prišeu si
odrješit use ljudi!

6. - Tako nam tle živjeti daj
de pridemo kdaj u sveti raj;
tam hualo pjeli buj ku sadaj
ti bomo vekoniaj!

Druge ljudske pjesmi

(Če je cajt an če se glasuovi dobro uštimajo, u parložnosti te devetice božične ljudje pojejo še druge pobožne pjesmi kot sledeče):

I - Marija ‘z Uogarskega gre

1. - Marija ‘z Uogarskega gre
čez planjè,
an čez vesoke gorè.

2. - Marija pride do morjà,
pru milo prosi brunarja:
Al me boš peju za božji lon
i an za nebeški tron?

3. - Na bom peju za božji lon
i an za nebeški tron?
Jest bom peju za krajcarje
i an za te bjele sakšarje.

4. - Marija čez morje se spusti
pred njo se je odgrinjalo
za njo se je zagrinjalo.

5. - Marija pride t’ u sred morjà
brunarjeva hiša u ognju je usa.
Brunar pru milo zakriči:
Marija, pomagaj mi ti!

6. - Naj ti pomagajo krajcari
i an ti bjeli sakšarji!
Brunar spet milo zakriči:
Marija, pomagaj mi ti!

7. - Marija se je usmilila
i an brunarjevo hišo
naglih je ugasnila.

II - Marija gre na božjo pot

1. - Marija gre na dejno pot
u Jeruzalem
na božjo pot.
U naročju nese
Ježuša,
oj, Ježuša Zveličarja.

2. - Srečala jo je deklica
narlijeuša deklica
romarca.

3. - Marija jo ie prosila:
Al’ bi mi kaj neslà Ježuša?
Ne, ne na nesern Ježuša;
na vidiš de sam
prešerna usà?

4. - Marija gre na dejno pot
u Jeruzalem
na božjo pot.
U naročju nese
Ježuša,
oj, Ježuša Zveličarja.

5. - Srečala jo je deklica
narlijeuša deklica
romarca.

6. - Marija jo je prosila:
Al’ bi mi kaj nesla
Ježuša?
Ne, ne na nesem Ježuša,
na viš’ de sam
židana usà?

7. - Marija gre na dejno pot u Jeruzalem
na božjo pot.
U naročju nese
Ježuša,
oj, Ježuša Zveličarja.

8. - Srečala jo je deklica
narlijeuša deklica
romarca.

9. - Marija jo je prosila:
Al’ bi mi kaj nesla
Ježuša?
O ja! Jest nesem Ježuša,
oj Ježuša
Zveličarja.

10. - O sin, sin ti muoj
kaj boš dau ti parvi
deklet’ za lon?
Na telim svjete lahkò živjet
an na drugirn kraj’
u pakle tarpjet.

11. - O sin, sin ti muoj
kaj boš dau ti drugi
deklet’ za lon?
Na telim svjete lahkò živjet
an na drugim kraj’
u vicah tarpjet.

12. - O sin, sin ti muoj,
kaj boš dau ti trečji
deklet’ za lon?
Na telim svjete težkùo živjet
an na onim kraj’
nebes’ parjet.

III. - Marija na brjegu Kalvarije

1. - O moj Ježuš
o muoj sin!
Kod’ si hodu
kje si biu?
Tod’ sam hodu
tod’ sam biu:
sam karvavi puot potiu.
Ljepa j’ roža
Mati božja
Marija sedam žalosti.

2. - O muoj Ježuš
o muoj sin!
kje si biu?
Tod’ sam hodu
tod’ sam biu.
Ta’ par ti koloni
sam gejžlan biu.
Ljepa j’ roža
Mati božja
Marija sedam žalosti.

3. - O muoj Ježuš
o muoj sin!
Kod’ si hodu,
kje si biu?
Tod’ sam hodu,
tod’ sam biu:
s tarnjovo krono
sam kronan biu.
Ljepa j’ roža
Mati božja
Marija sedam žalosti.

4. - O muoj Ježuš
o muoj sin!
Kod’ si hodu,
kje si biu?
Tod’ sam hodu
tod’ sam biu:
na brjeg Kalvarije
sam te težki križ nosiu
Ljepa j’ roža
Mati božja
Marija sedam žalosti.

5. - O muoj Ježuš,
o muoj sin!
Kod’ si hodu
kje si biu?
Tod’ sam hodu,
tod sam biu:
od kapje do kapje
sam usò kri preliu.
Ljepa j’ roža
Mati božja
Marija sedam žalosti.