Arsvetljienja za pisat Nediško

San nimar rajtu an tardiu de muoremo pisat naše Nediško, pa muoren reč, brez velicega pardiela.
San prepričan de narguorš uržuh je lenobá se navadit spoznat z uhan naše posebne glasuove (foneme), za se jih navadit pisat. Zakí daržin de usí tisti ki jubejo guorit naš izik, zvestuo bi ga an pisal.
Je ries de muoremo spoznat de nan nie nobedan maj učiu pisat Nediško, pa moremo tud tardit de, deb bli tiel, bi moglì sami par sebé se ga navadit pisat.
Deb kajšan biu parpraujen sparjet kako arsvetlienje, bi mogú uagat mu jo dàt.

Sparvič zastopimo težave.

Težave so pet glasuov, ki so posebni an drugač ku taljanski, ki mi jih znamo lepuo guorit, ma jih lahkó motemo dnegá za te druzega:

s – z – c – g – h

an še druzih osan glasuov, ki so ku taljanski tu glasu, pa se pišejo drugačno ku taljanski:

č – š – ž – š - ğ – lj – nj – j – k

Glasuove ki kore jih spoznat z uhan priat ku z ust

Muoremo se navadit jih spoznat zlo lepuo z uhan za jih snat pisat, zakí po taljansko jih nia.
Za tua kore vebrat no besiedo ki poznamo lepuo an ki ima dan telih fonemu:

s – sonce
z – zima
c – ciba (tel fonema ga muoremo lepuo luožt tu glavo, zakì je zlo drugač ku taljanski)
g – glas
h – hudič

Takuo, kar pišemo an imamo kako težavo za zastopit kizadan fonema pisat, se opriemo na besiedo ki ima tist fonema an lahkó ga veberemo.

Te druge posebne foneme

Za te druge foneme muoremo se prepričat ne samuo kakuo se jih guori, pa še lieuš kaka je njih podoba:

č – čečá - (ku po taljansko c + i ol e, tud kar je ča, ol ču, ol čo)
š – šobe (po taliansko sc - ku scena)
ž – žaba (ku po taljansko s mies dvieh vokal (ro s a)
ğ –ğava (ku po taljansko g i)
lj – ljiudje ku (po taljansko gl )
nj – njiva (ku po taljansko gn )
j – jest (ku po taljansko i kratko, ku iella)
k – klabuk (po taljansko c a)

Težava i ol j

Nia težava.
Če bit samuo pogledat al i ima ačenta ol ga niema:

če ga má, i je vokal, antadá se napiše i ;

če niema ačenta, je konsonant, antadà se napiše j

Usá tle težava.

Za pohlabočit:

Lóž pravi fonema na mestu ''x''

ràxa = anatra
xudíx = demonio
xiexta = strada
xíbxa = pulcino
nòxa = gamba
ràxlo = mollemente
glàx = voce
gláx = vetro
xitìet = affrettarsi
xuorìt = parlare
vexèlo = allegramente
xvánt = abito
ixèn = frassino
mìxa = tavolo
xín = figlio
xàda = dietro
xdràvo = salute
xixica = ragazzina
xima = inverno
máxka = gatto
xeló = fronte
jèxt = io
vixèr = sera
xè = ancora
xùk = gufo
ùox = occhio
xivàt = cucire
xená = donna
pùoxta = posta
xivìet = vivere
páx = cane
xìenje = seme
ljubèxen = amore
ixè = uovo
mixa = tavolo
pàx = cinghia
obexalo = attaccapanni
xonxe = sole
obriexak = torsolo
oxal = occhiale
oxá = padre
xextrá = sorella


Malo buj težkuo

bixna - vexelo - xamenit - xarnjak - pax - xierku - oxdravjet - xtrup - uxá - xuna - xvetit - xabat - oxan - nunax - nixko - jext xan - niemxki - xnat - niexan - naxlan - poxnat - doxt - uxta - xada - xa. Boxix - maxa - xoba - starxix - xrexno - parxgat - baxada - biax (=va; difficile; pensa biaxi) - xpot - xeja - boxime. xitiet - xorè - xuod - buxa - laxkó - Buox (za na falit nardí genitivo) - žlaxta - smiex - xram - xabar - dixat - fruxa - doplix - dux - xlix - xnada - xledat - xlava - jaxa - xospuod - jaxuca - xost - zxuoda - druxan - xor - oxinj - lexnit.

Nediško – pišemo nediško – NAVADMOSE NEDIŠKO

Za pohlabočit, biaš na NAVADMOSE NEDIŠKO