Se na runajo ratinge brez rajtat otroké!
Tan muaj vàs, ki se kliče Lipa, je bila na oštarja tuk so se zbiaral usì kompaežani čez tiadan; po diale an po vičeri so se menal od njih opravìl, so popil kupe kajsan glaš vina an po gostu so jo tud zapuojli. Tu nediejo pa, priat so šlì h Maš; po Maš pa so se zbral usì možjè du teli oštarìji, žené pa damù, kosilo kuhat… Tu marskajšno nediejo sej parluažu tud gospuod mašnik, on tud se je rad posladnu usta z nò taco dòbrega vina… an atu so jo quantàl.
No liato, je blua na primavero, so bli usi du teli oštarij an so žè blì usi veseli an kuražni, an su se začel menàt gor mez varte an gor mes sadje… Te parve čariešnje, je biu argoment… Se je usdignu gor ku šušta Felic, cupelove družine (Venuti): - Jest, jà, ih iman te parve čariašnje zdriale lietus!!! Tu oštariji se je uzdignu an glas: ti viš, a de te poznamo, ih znaš pravt!...
- Ložimo uajo! - je odguaru Felic zamìarjen!
Takua de so dial uajo an litro vina.
Sada gremo gledat al je rias!
Se je zbrala komišjon; je biu tud mašnik mias njih; čariešnja je rastla malo gor ža cierkujo, je bla mlada, nia bla slo debela… Pridijo gor…, pogledajo u luhtu…: jo nia blua ostalo adnè gu drievu… Buog Felic je pobledeu ku marlìč, je šu du oštario, je plačo uajo, je leteu damù po skiero an žago… Pu ure potada čariešnja je bla na tleh…
Otroc su ga blì preteklì!!!
Renzo Onesti