Cajt



Ženàr
Febràr
Márč
Obrìu
Máj
Júnj
Lúj
Ovóšt (Vóšt)
Šetémber
Otùber
Novémber
Dicémber

So usí možki soštanktivi.
Za stuort jih ratat averbi cajta (in gennaio, in febbraio, ecc.) se nuca njih ğenitiv:
ženàrja, febràrja, márča, ecc.

Dnùovi

Pandé(ìe)jak
Tòrak
Srìeda
Četarták
Pétak
Sabòta
Nedé(ìe)ja

So možki soštanktivi, manj:
srìeda, sabòta, nedé(ìe)ja
ki so ženski.

Ratajo averbi cajta nimar z ğenitivan, manj ženski trije ki nucajo akužativ.


Pandé(ìe)jaka ol pandiejka
Tòrka
Srìedo
četartká
Pétka
Sabòto
Nedé(ìe)jo

Ezercisih - prevarzi

In settembre i giorni sono più freddi dei giorni in agosto. Ma in gennaio e in febbraio abbiamo giorni che sono i più freddi di tutti.
I più caldi li abbiamo, invece, il mese di agosto.
I più bei giorni sono quelli di primavera.
Poi i giorni diventano sempre più lunghi e il 21 giugno il giorno è il più lungo e la notte la più corta.

Ura

Za pokazat uro se nucajo po navad:
kardinalne numerje za parve štier numerie an tiste ordinal (ki so ağetivi) za te druge, u kažu ki uoze prepožicjon, takuo:

o(b) dnì
o dvìeh
o tréh
o štìerih
o péti
o šésti, ecc.

o pudàn, ópudan
o púnoči, opúnoči


Od 13.00 do 23.00, se uarnemo na 1.00, an doložemo''popudàn''
o dnì popudàn, o dvìeh popudàn, ecc.
glìh o dnì
(glìh o dnì, o dvìeh, o tréh, štìerih, o péti, ecc.)
pred dnò
pred dvìem
pred trém
pred štìermi (štìerim)
pred péto
pred šésto, ecc.


pred pudàn o predpudné
prima delle 24.00 (mezzanotte) = pred pùnočjo o predpúnoči
po dnì
po dvìeh
po tréh
po štìerih
po péti
po šésti, ecc.


po 12.00 (pudan) = popudàn
po 24.00 (punoči) = popúnoči
do dné
do dvìeh
do tréh
do štìerih
do péte
do šéste, ecc.


do 12.00 = do pudàn
do 24.00 = do púnoči

za 1.00 = za dnó
za 2.00 = za dvìe
za 3.00 = za trì
za 4.00 = za štìer
za 5.00 = za péto
za 6.00 = za šésto, ecc.


za 12.00 = za pudàn
za 24 .00 = za púnoči

je 1.00 = je dná (ùra)
so 2.00 = so dvìe (ùre)
so tre = so tri (ure)
so 4.00 = so štìer (ure)
so 5.00 = je péta (ura)
so 6.00 = je šesta (ura), ecc.
so 12.00 = je pudàn

Od 13.00 do 23.00 se urača na 1.00 an se dolože ''popudàn'':


od 1.00 do 2.00 = od dné do dvìeh
od 1.00 do 3.00 = od dné do treh
od 1.00 do 4.00 = od dné do štìerih
od 1.00 do 5.00 = od dné do péte ecc.

verso le 1.00, 2.00, 3.00, 4.00 = okùol dné, dvieh, treh, štìerih, péte, ecc.

o 4 an 1/2 = o štìerih an pu
o 4 an 1/4 = o štìerih an an kuàrt
o 4 an 3/4 = o štìerih an tri kuàrte
o 6 an 1/2 = o šesti an pu
o 6 an 3/4 = o šesti an trì kuàrte

ol: an kuàrt za sédmo



o 4,05 = o štìerih an pét minùtu
o 4.10 = o štìerih an desét minùtu


tùče (bìje) devéto (kompl. oğét)
ol: tùče devéta ùra (soğ.)


so štìer pasàne
j pasàlo (imperšonal) pu ùre
j pasàlo (imperšonal) an kuàrt ure
j pasàlo (imperšonal) tri kuàrte ure.

Dàta

Dato se jo povia z kardinaljan numerjan, ku po taljansko.
donas je (smo) na 3 genarja = oggi siamo il 3 gennaio


Kaj za an dàn donas? Ol: Ka smó donás?
Oggi siamo il 4 febbraio = donás smó na štìer febràrja.

Quando sei nato = kadá s se rodìu
Sono nato il 23 marzo 1977 = san se rodìu na trì an dvíst
màrča, táužint devetstùo an sédan an sédandeset lìet (partitiv).

Quanti anni hai = Dost lìet ìmaš (máš)
Ho dicianove anni = Iman (mán) devetnàjst lìet (partitiv) Ho sessantacinque anni = ìman petansestdesét lìet.

Di che hanno sei = kas (ka si) za nega lìeta ol kìzadnega lìeta si?
Sono del 33 = San triantridesetega lìeta

Quando sei nato = kada s se rodìu?
Son nato nel 33 = san se rodìu triantridesetega lìeta

Desetine u ordinal, enosti u kardinal
Drugač ku taljansko, ki bi jalo: sono del trentatreesimo anno

Štağjoni

Primavéra = primavera
Polìetje = estate
Jésen = autunno
Zìma = inverno

Sejmí an oblietince

Oblìetinca = anniversario
Božíč = Natale
Velìka nùoč = Pasqua
Màjnca (plurale) = Pentecoste
Pepeunica = Le Ceneri
Póst = Quaresima
Cvìečinca = Candelora
Ròžinca = Assunzione
Vàht = I morti, primo novembre
Kuàterinca = Quattro tempora
Bandìmca = Madonna del rosario

Navadne kazanja cajta

Càjtu màše = durante la messa
càjtu ujské = in tempo di guerra
celò (o celùo) bòžjo nùač = tutta la santa notte
celò (o celùo) lìeto = tutto l'anno
celò (o celùo) ùro = tutta l'ora
celò (o celùo) z(i)mò = tutto l'inverno
čàrmit o čéz osan dnì = fra otto giorni, oggi otto
čàrmit pu ùre = fra mezz'ora
čez dàn = di giorno
čez dné = di giorno
čez nùoč = di notte
čez z(i)mò = d'inverno
dàn za dnén = di giorno in giorno, un giorno dopo l'altro, giorno dopo giorno
donàšindàn = oggigiorno
drùg dàn o drùzega dné = il giorno seguente, il giorno dopo
narprìet = anzitutto
podné (podnéve) = di giorno
ponóč = di notte
ponóč an čézdàn = di notte e di giorno
pozìme = d'inverno
pred kàjšan dàn = giorni fa
préjšnji dàn = il giorno passato
tápod nùoč = verso sera
tíh lìet = gli altri anni, gli anni passati
tún (tu an) lámp = in un baleno
za màlo = per poco
za màlo càjta = fra poco
zanapréj = in avanti

Cajtova ura

Prevarži

Oggi piove e fa molto freddo, anche domani avremo pioggia e vento
L'anno scorso c'era molta neve; fra tre giorni uscirà il sole e farà caldo.
Ho comprato un ombrello, dato che ieri mi sono bagnata tutta.
Questa mattina ti sei bagnata nella vasca o hai fatto la doccia?
Tra le nubi si puó vedere l'arcobaleno.

Ezercishi

Lunedì o martedì verrò a trovarti.
Il sabato non vengo mai a casa.
In novembre le notti si allungano.
Ieri dormivo tutto il giorno
Alle 14 verrò a trovarti.
Fra mezz'ora sono da te
Dopodomani pioverà
Di giorno piove, di notte fa bel tempo.
Gli altri anni era meglio
Fra 6 giorni verrà mia mamma.
Verso sera e di buon mattino cantano gli uccelli.
Fino alle 13 lavorerò; dopo le 14 mi riposerò.


Odguor an prepiš

Kada j Cviečinca?
Kizan dan se na diela?
Dost dni ima tiedan?
Dost miescu j tu dno lieto?
Kadá pada Božič?
O kizadni ur hodeš spat?
Kadá ustajaš zguoda?
Kakuo se kliče parvi dàn tiedna?
Dost dnì ima tiedan?
Kadá j svet Louranac?
Kadá spada Velika Nuoč?
Zakí se kliče Rožinca?
An zakí Bandiminca?
Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it