Tarčmunski grabarji

Pouserode cvedejo garmi od liesk an armene rože od driena. Uoz driena an uoz lieske se runajo grabje.
Tudi uoz orieba, saj glonjik od grabij je naret uoz orieha.

Gu na Tarčmune sta te zadnja dva moža, ki runata grabje.
Su Bepo Piskulčni an Gino Tajču.
San biu go par njih an dan an san videu kuo tuole dielaju.
Me su poviedal kuo zbieraju blaguo an kuo napravljaju use reči za narest grabje.

Ankrat, ciela vas je runala grabje.
Kar je bluo po sanožetah use posiečenu, tekrat su prodajal grabje po usieh naših dolinah an go mez Slovenju.
Not gu Tomin an še dej.
Su runal an ne grabje buj velike, ki su jih pro­dajal do mez Laške:
“laške grabje”. Takuo jih kličejo.
Su velike, močne an imaju glonjik buj šarok.
Kar san zapoznu Bepuna an Ginuna me sta pejala tuk dielata. An dol notarka san zagledu duo vie ki grabišč. Muore bit jih je bluo stuo.
Su ble lepe palce bieskove, usiečene stare lune od otuberja do febrarja.
Ankrat usíečene, olub pride oličen, potlé jih pustijo, de se sušijo tu sienc.
Olub pride načnen an oličen za de na pokne lieska, de ostane obalasta. Kajšnu grabišče je bluo kreujastu.
San uprašu če pride varženu.
Gino je jau de ne.
V telin cajtu, grede ki grabišče se suši, ga uzameju tu roke an ga ulekuvajo an kreujajo dok ga na zraunejo.
Imaju an pal od lipe, ga ustabiju tas praha od urat go pot antil.
Tel pa1 ima dvie zarieze an skuoze tolo zariezo denejo grabišče an atu ga kreujaju do kot ga ne zrauneju lepuo.
Grede ki grabišče se siši ostane rauno.
Dielaju tuole usake dva al tri dni.

Potle Gino me je povie­du kuo se nardi glonjik.
Glonjik pride naret uoz orieha.
Usečejo oreh, potle ga prekojejo an počakajo nu lietu za de se posuši.
lod pride nimar preklan s kajncan al s skiero.
Se na smie nucat žage. Zak žaga prerieže use žile anta potada se ulome glonjik.
Kar je vetesan čez njega žilu, ostane nimar scielama zak žila ostane tu celin glonjike.

Potle Gino mi je pokazu zobe.
Zobje su nareti uoz driena an nagnoja.
Dríen pride preklan s skiero de se priet posuši.
H1od pride preklan priet na štier kraje an potle na druge štier. Zobje niesu raunu odríeženi an usaka gla-va ima štier kantone.
Use grabje imaju petnajst zob.
Kar se muore zvartat jame tu glonjik za uzet glih mieru taz nega zoba do te druzega, se nucajo niešne daščice, ki imajo tu konc dva cveka iklenova.
Nagnoj an drien sta dva lesa puno tarda.

Drien je takuo tard, ki se na vide žile, ki ima notarka. An kar se posúši se na stisne.

Glonjik,ki je naret uoz orieha, kar se posúši se stisne an grede partisne an zobe drienove al nagnojove diete notarka.
Kar use je naprav1jenu, se nasadi grabje.
Se zlože kupe use kar se je parčalu celo zimo.

Za zluožt se stoji malu cajta, pa se kor zmisnit, ki diela je za use tuole zbrat.
Se muore iti go po host lesi vebierat. jih odsieč an parnest damu, jih preklat, eličit, prevartat, nasadit.

Je zaries puno diela an kar znaš kuo tuole dielat.
Grabarji tu dieIe nucajo an kiukac, nu lamu iklenovu, z dviema nasadih an tri špinjake.

Z kjukacan se načne an oli#e olub.
Pot1e za lieuš oluščit lies an za ga narest buj bieu an gladak, se uzame lamu iklenovu an nuož.

Par starin su nucal glaž ubit.
Za jame nare­st nucajo tri špinjake. Adan za jame od zob, drugi za jamu od grabišč, te treč pa za jame od laških grabji.

Tele rodje jih je runu kovač goz Mašer.
Tan gor je bla na stara kovačija.
Potle, kar kovac je zmanku, su začel hodit po špinjake gu Slovenju, blizu Cerknega.
Atu je na vaščina tuk družine runaju doma tele špinjake, ki su pru dobri za tuole dielu.

Na Tarčmune su runal an še runaju vič sort grabij.
Ženske grabje imaju goste zobe glonjik buj minen an su lahne.
Potle su moške grabje, ki imaju grabišče buj debelu, gloniik buj dug an zobe buj riedke.
Na zadnju su laške grabje z glonjikan buj šarokin an zgrabiščan, ki se odpre na dva kraja pruot glonjiku.

Možje su nucal ženske grabje samuo za runat kopo.
Su ble buj parložne za pariemat senuo, ki druz su gor metal an za odgrabt kopo, za ju otuč an za ju partisnit.
Grabje z zobmi nagnojovimi su b1e puščene tu kopi do kot use senuo nie bluo znéšenu damu.
Tele grabje su ostale ta na dažu, ta na sniegu an niesu zagnjile.

Lieta nazaj, kar ciela vas je runala grabje, su ih hodil prodajat du Špietar na praznik Svetega Petra.
Su ble lieta, kar su parpravli do štiernajst taužint grabij.
Kar kumeti su hodil jih kupovat, narpriet su jih uzel tu roke, su pogledal če grabišče je bluoglih debelu an če je bluo zadost dugo.. Potle su jih stegnil dol na tla, ku za pograbit.
Sada tuole dielu se zubja.

Bepo an Gino sta ta zadja grabarja od Tarčmuna.

Z velicin vesejan za lieskove garme an za drien, ki morejo nazaj rast u miru an debeliet go po zauonjskin briegu.