Klinto an Bakó…

Se via lepùa de naše doline, naše zemjè, niaso parložne za pardialat močnè an dobré vìna, an usednu skor usaka družina ga j pardialala za sojό potrebinjo.
So imial puno sorte grozdja.
Za pomenìt kako sorto:
“merican, bakó, klinto, šejbel, avoštàn, tintorja, cividin.
Gu Marsine su imial adnó sorto tega bialega ke su klical “zelèn” ol “muzìn”.
An takua naprej.
So blè vìna šipkè pa puno sauoritne an profumàne. Tisti kumèt buj barkì su znal mešàt vič sorte vìna kupe, takua de su in paršlè uon dobré pjače.
Možaki, an bop za uasint žejo ta na diale, an bop za golo, so ga sarkal čes dan ku “žabe”, pa čeh nùač du oštarìji, takua se gaj zbralo kajšan litro. So ga blì vajeni an so ga udaržal zadost dobró. Usàk antarkaj su “civerjal” an magar tukli buoge žené tan domà.
Tala “kapica božja” ih je gor daržala, in je dala muač an ih je tud veselila. Nja bluo riatko čut gelìt tan po vasìah. Usé tele hudè navade se ih je potarpialo: so pomàle prenest težave an mizerje.
An dàn je paršù uon an lec de tu ošteriah se nia moglua vič prodajat domačega vìna zauoj ki je mìelo u sebé previč “alkolna metilika” ke je škodvalo zdrauje.
Tista lec je znudla oštierje ušafat druge forešte vìna, puno buj močnè ku od našega resnìčnega grozdja.
Puno oštiarju so začel ukupovat grozdie dol od Puljie an runàt sami sabo tuale vino.
Nàši vinski bratri su ga pìl tarkaj litru ku priat te domačega. Ma òsan-devèt gradu niaso štiarnajst, takua de puno med njim so oškodval zdrauje sebé an parneslì obupanje tu njih družine: nasreče usake sorte, barùfe an jokanje.
Drugač ku “alkol metilik” !!!