Kostanj

Drieu, ki je tesnuo povezan z našimi dolinami
Usak sviet ima njega drieu.
Tle par nas smo miel kostanje.
So rastli šaroki an močni če po sanožetah.
Donas rastejo težkuo, skriti mies punu druzih drevi.

U telin lietnin cajtu je bla ura za očedit sanožeta.
An kar se je šluo gu sanožet, priet ku use se je očedlu kostanja.

Usaka hiša je miela nje kostanje an jih je varvala ku deb bli hišni judje. Zak kostanj je dau burje, je dau listje, je dau lies, je dau siencu: je dau usega.

Družine su miele kostanje an bop zaštiete: tu ni sanožet su miele rance, tu drugi su miele obijake an drugiet pa purčinke.

Teli kostanji su bli uciepieni.
Su presadil te duje če na an liep prestor, tuk nie bluo dost starmuo. Su jih ucepil na piščielu al pa na klin.

Te parve burje su ble rance an objaki.
TeIe su jih prodaja1 če u miesta.
Purčinke su ble za hišu. Su ble buj pozne. Se jih je jedlu, se jih je nucalu za moku an za praseta.

An krat, griče su jih nosil damu. Možje al puobi su hodil gu kostanj jih klatit z lato.
Šele donas, če po sanožetah se sreča an kriš želiezan al pa naret tu kamane: atu je umru an mož, ki je klatu griče.

Kostanje su jib lepuo čedli.
Su hodil gu kostanj žagat te suhe varhe.
An teli varhi so bli takuo suhi an tardi, ki so jih nuca1 tan u puoj ta par vinjik, nale če su bli kreujasti.
Oku debla su pa siekli use tiste mlaje, ki su vedejale an su runale garim.

Kar sej e šluo gu brieg, se je zagledalu kostanje že od deleča. Še tu mraku se ga j’ zagledalu, zak se ga je vid1u velicega an z varhmi odpartimi ku an človek, ki te čaka tu host.

Kostanj je biu domač drieu.
Ta pot kostanjan otroc su sediel an spal.
Atu je bla penglca an atu su otroc piskal tu piščale kostanjove.

Možje so klepal an su runal klabuke za kopo ta pod njega sienco. An le atu su južnal, kosil, počival.
Ta na jop su bašadale al pa molile žene kar senuo se je sušilu na Šonc.

Te duje kostanje se jih je nucalu za dielu.
Teli kostanji rastejo po pet, šest uoz nega čepa.
Glaji se kličeju.
An krat su poznal tu olube kar glaj je biu zdreu: olup je muoru bit gladak.
Tekrat su odsiekli glaj an uoz njega su runa1 usega.

Kostanje za nuc su jih siekli stare lune febrarja al pa stare lune avoštne. Uoz kostanja se je naredlu s1ieme (tistu veliku, ki darži gor trami), trami,pode od so1arju, od kambri.
Se je runalu urata, okna an pajule. An še sode, tine an čebre.
Marskajšni su odsiekli frašče oku glajah an su nardil striehu ta pret klietjo al pa štalo, de na bo sonce bilo če na žvino al pa če na sode.

Jih je šele ostalu nu malu tistih velikih kostanju go po našin briegu.
An kajšni su takuo stari an lepi, ki jih je uriedno iti gledat go na njih prestor.

Adan je gu Ofijane, drug je blizu Jagnjeda, še an drug je gu Podlake, ta par Hloče.

Kostanj blizu Jagnjeda, je biu presajen tu an liep prestor, ta na sret ne raunice.
Je liep, obalast. Okuole njega sada raste host. Ankrat je biu sam ta na sret sanožet. Je meu sonce od usiah kraju.
Je takuo velik ki je teškuo poviedat pru kajšan je. Muore miet okuole 400 1iet.
Njega čirkonferenca je 5,40 m, njega diametro je 1,80 m. Je zdreu an močan ku an puob. Njega deblo nie dost vesoko, lohni dva metra. Pot1e začnejo varhi, kirastejo velic an gosti. An šaroke su njega pera. Ima nu burjo veliku, ki nie obijak an nie ranca. Muore bit nu staru sienje, ki su miel tekrat.

An drug velik kostanj je gu Ofijane. Če bit iti gu te Gorenj Ofijan an gor se uzame tisto pot,ki peje če u Zapatok.
Tel kostanj raste tu nin prestoru, ki se kliče Kapun.
Ima skor 400 liet. Ima 7 m čirkonference. Raste uoz čepa, že ta za krajan se ódpre tu dva velika varha.
Teli varhi su tajšni, ki usak posebe je že an kostanj. Takuo so velic. Adan telih varhu ima 4,40 m čirkonference, te drug 5,80 m.

Pot je očejena not go na prestor.

Ta par kraj, ne deleč od kostanja, je bluo no počivalo an sada so nazaj zluožli kupe use skarle.

Te trečji kostanj je go par Hloče, blizu tiste vasi, ki se kliče Podlak.
Je an velik an liep kostanj, ki ima skor dva metra diametra.

Misli Smo hodil nimar go po briegu. Smu poznal use staze, use drevi, patoke an studence.

Smu viedli za prestore od suzic, od mahu, od gob.
Smu viedli za te parve drinjule.
An blizu kostanjah smu se ustabli, ku za jih pozdravljat.
Tist je bolan, lohni tele ozdravje.
Takuo nas je učiu muoj tata.
Ankrat jih je bluo punu go po našin briegu. Potle je paršla boliezan. Tihu je parletiela duo vie ot kot an strašnuo je začela dušit use kostanje.
Priet nje, te velike kostanje, ki su stal ku kraj, če po očejenih sanožetah.
Potle an te duje tu host.
Takuo su jih začel sieč, za jih na videt umerat, je guoru muoj tata.
Kajšne su tudi pustil.

Lieta an lieta su tarpiel an se magal pruot boliezni. Na koncu su ozdraviel.
Pa nie vič sanožet an se muorju branit od arbide an od garmu.
Počasu, poàčasu host se zavija oku njih.

Smu se zabil na nje. Su drugi cajti.
Ada an Giovanni
Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it