Bepo

San ga sreču po pot
an san mu jau:
- Nu, ben, Bepo,
kuoj donas? -

-Ja ben, kuoj?
Slabo je.
Se obračan okuole an okuole
an pousian na viden
ku ostrovce. -

- Máš ražon, Bepo,
živmò u cajtah,
ki učasih storejo
zobè skripat. -
Ma povejme:
ka te buj glavjà? -

- Ja ben, ki?
Za ijest iman,
za fajfat tud,
ki čen vič-

- Ostrovce!? -

- Tiste, tiste
me stojo tana štomit,
me šinfajo,
me lomjo leban.

Ma ka so?

Te na rivan dopoviedat!

Proví!

Masa judì j pruot nas,
masa jih guari
de nas šermajo
pa nie ries:
zaničuvajo naš izík.

Ka te briga, Bepo,
ti na ku puj naprej
an na ogleduvajse
an, takuok j pravu an famuštar,
kazajin fige tu gajufo!