Kùa so živìal nàši te stari

Tùale je adnó pìsmo ki san zapìso, za pokazàt de kùa so živìal nàši te stari, mìgu dost lìat od tegà! Nàsi kumèt, kàr jè parsù cajt za zbirat kùpe an parpràvt na dùam kar sèj pardìalalo celò lìato tu njivah an ta po pùaji, in je paršlà sila skranìt usè tùale blagùa: sàdie, je šlùa gor na salàr, jàbuke, hrùške, bùrje; tùd sìarak tu panòglah (tìst tu kìtah su ga zapèl gor pod tramì gor nad pajùalah, gor nad gànkah od zùna hràma), kompìari, rìapa an mèrni, so šlì pa tu kùpce dù klìat, tuk je bìu po gòsto dan tùrkli, sodjè, maštèle, tìne an bànje za dìat kìsat rìapo za brovàdo.


Hìse od kumètu, so blè zazìdane an parpràuljene zà njìh potrebìnje; posèbno je blùa nucno imìat velìk salàr an veliko klìat.
Tan u hìš, tuk se je družina zbìarala an tuk je gaspodìnja kùhala, je bìu an furnèl (špurget) na darvà, je bila tùd na duga mìza an kandreje tuk so jédli usì kùpe.
Tu adnìn pìču jé blà vedìalana ''kužina šporča'', tàn je bìu šeglàr, kier so blì zabìešeni šeglòt an čandìari pùni uodé.
Z nìn kràjan, gor na zìdu, su blè dvìe gràtle hlodòve, gor na dnì so blè nastàknjene glažove tàce an bùče, gor na te drùgi, so blì zlòženi tònt an fondìne.


Kumètski hràm je iméu no štàlo za žvìno: po navàd, so blè nòtarka krave, kajšàn je imèu tud kàko kozò, bùj po rìedko kako ucò; so daržàl tu štijah, tud kunìne (zejce), pa kakùase, \v{g}in\v{g}ote , race an oče, so ih daržàl od zùna tu kakošnjàke, tan pod nò lòbjo.
Gor nad štàlo, po navàd je bìu senìk (klobàd) tuk je blùo zlòženo senùa; àtu je bila adnà jama gor nad jàslah, tuk so metàl dol senùa kràvan.
Tu tèlin klobade so daržàl an kakega golòba.
Adnà màjhana klìat, ma velicega pomìena, je bjla tìsta od prasečìne: salàmi, àmce, klobàse kostì osoliené za vrìeč tu brovàdu, mužèt an polmòne; gor na adnì daskì nìa maj manku špeh zavìt an kàka pancèta; usè tùa je pomàlo družìn preživìat celò lìeto.


Tan par hìš, nìa màj zmanko vàrt, tuk so pardìalal usò zelenjàvo za njih potrìabo.