Šenk

O muoj Buog,
šenkime
no sničico,
no majhano sničico
de bo guarila z mano
zuok z judmi
na rivan vič guorit.
Jo na nabasan tu štijo,
jo bon uazù za mano
po hostah an po stazàh.

Še še te prosen:
ne samuo menè
ma usìen juden
šenki no sničico,
de bo guarila pametno z usakin.

Zuok, muoj Buog,
judje nucajo besiede
za se zažmaguvat,
za se zauražt,
se na zastopjo vič.

Šenki jin no sničico
de jih navade nazaj guorit.

- Nia moč - je jau Buog.
- Sničice poznajo samuo an izìk.
Tist izìk se ga muorjo judje navadit.

- Kisadan, o muoj Buog?

Izìk jubezni!