Tapod drievan

San tapod drievan,
tuk ti, nono,
stuo liet odtuod
s me daržù tu naruoče
an me pravu,
me pravu,
me pravu brez koncà.

San takuo lahàn
donàs, ki zmišjavan,
de spolietan
ku tica
ofarbana s pieuromauro,
zuok vian de
gor za usak varsič
so šelè parpete
tuoje sladke besiede.
Ih lovin,
ih zbujan,
ih večìn
naj ponovjò tisto staro veseje,
k me j dušico punla,
nale k usaka sa,
na vian zakì,
me rane hnado.

Oh nono,
tapod starin drievan
se utopjuvajo
tu pozabitu
ku tu glabokò Nedižo
tuoje božanje,
pa tuoje besiede
ih viden šelè
gor na varšičah,
parpete.

Naj ostanejo,
nono,
za nimar,
takuo de
usak k bi teu,
bi pretresu drieu
an ih popadu.