Tista od salamu

J bla na družina ki je miela štier otroké za mantinjat. Očá j dielu nuoč an dàn po njivah an po hostah za jih mantinjat, pa useglih puno krat j mankala pulenta za se odtaščat an kompanadih j biu samuo za velike goduove.
Nono j lupu burje nuoč an dan za prase opitat an takuo mòrt narest vič salamu ku sej mogluo. Ma kar salami so bli nareti, so se spremenil an majdan nia viedeu kan jih je skriu nono. Sej parkazavu po dán kar sej travo sieklo ol kar so korli dieluc za kope parnest gu klobat ol za skopat te velike njiva.
Buog nono j mieru salame zuok j viedeu de jih na bo vič do druzega lieta. Zatuo j pensù jih skrit tu an prestor tuk majdan bi jih na ušafu. Kie je buojš ku gu napo: gu napo bi se lepuo parsolil, bi se lepuo nakadil an nobednemu bi na paršluo tu glavo za pogledat gu luht gu napo.
J tud zakuazavu navuodan pogostu za na gledat maj po luhtu ma samuo na tla za na pàst.
Te mal navuod sej nimar glavjú kie bi biu prestor tuk nono j skriu salame.

No nuoč, zvičer po vičeriji, nono j peku burje an usì okuole furnela so čakal z nagudnostjo de se lepuo spečejo.

Namest na burje te mal navuod j pensù na salame an mu so hodile sline gu usta.
- Kan jih je mogù skrit - sej prašavu an sej šinfu. Na žlah mu so se odparle očì an je zastopu kia šigurno nono j skriu salame.
- Nono, al vestè kuo diela vuk kar laja gu luno? - J poprašu nonihu.
- Morebit vian, ma povejme an ti.
- Diela takuo: uuuuuuuuuuh - an j pogledu u luhtu tapod napo. An gor u luhtu j videu lepuo obiešene usé salame.
- Ah moštačin, si zaries furbac. - J jau nono.