Ankrat smu norčuval takuo
Zvičer, tu hiš
Je bla nimar na mikana sestra za prenašat.
Smu ju nabasale kalonce, pa dna pa ta druga, an smu šle blizu usieh tistih, ki su bli tu hiš.
Kar smu se ustable ta pred človiekan, smu se obarnile an smu jale:
«Maté ki’ za strojit?».
Mama al tata su odguoril:
“Skarje, kotlé, lumine, glaže!” an grede su poflekal go na rit od te male.
Ta na našin harbatu, ta mala sestra je bla «krošnje» od Rezijana.
*****
Druge norčije su ble tista od «Po mažic... » an tista od “Cici rata”.
Smu šle čeh mam, čeh tat al čeh našemu stricu, smu zaparle oči an takuo, z očmi zapartimi an z roko odparto, smu guorile:
«Po mažic
po ročic
nieman ki
dielucu dat!»
Potle smu odparle oči an smu pogledale ka nan su bli diel tu pest: an liešink, nu burju, an koščič kruha.
*****
“Cici rata...”
Kar tata je čužu panogle smu uzele uoz pletenice nu malu sierka. Smu skrile zarne tu roke an smu jih potresle; potle smu hitru odparle an zaparle roko tuk smu miele zarne od sierka.
Grede, ki smu tuole dielale smu guorile:
«Cici rata
odpri urata
zapri vrata
dostj ih je ?».
Te druge su muorle reč dost zarni sierka je bluo tu pest.
*****
Če niesmu norčuvale, smu sediele miez pletenic od sierka al oku mame.
Tata je čužu, mama je prestikala žeke an mi smu poslušale te narlieuš pravcu na sviete.
«Se dnu, še dnu!» smu vprašale.
Kar tata je biu trudan pravit, je guoru:
«Samuo še dnu van povien.
Veberita vi:
čete tistu od krajšince al tistu od dužince?».
Če smu jale: od dužince, nan je začeu guorit:
«Je takuo duga, ki jo na bo koncà. Zelò nuoč bon pravo an vi zaspita priet, ku pridin čeu konac. . . ».
Takuo smo vebrale pa tistu od krajšince.
Antada je začeu:
«Tela je pa takuo kratka, ki priet, ku ju začnem
bon že tau koncu.. . ».
Nan jih ‘ma še začet.
Od ne druge pravce na poznan koncà. Je pravca od pastierja, ki je meu iti čez Nedižo.
«Je biu ankrat an pastier, ki je meu punu, punu uce. Jih je meu an brieg»
je pravu tata.
«An dan je paršu z usemi ucmi doh Nediž an je meu iti če po tin kraj uode.
Muost je biu pobit an uozak, takuo de nie mogla iti go po njin vič ku na uca.
Je poklicu pise blizu uode an potle je začeu uozit uce če po muoste: pa dnu, pa drugu, pa to treču, to četartu an tekuo naprej.
Sada je šelé atu, ki potiska nu uco če po muoste.
Kar popeje use uce če po tin kraj Nediže, tekrat puojmu naprej z pravco!».
Ada
DOM 1999