Mateuž

Skušnjava u puščavi

[1]Antadá Ježuš j biu pejan od Duhà u puščavi, za bit tantan od zluodja. [2]An potlé ki sej postiu štierdeset dni an štierdeset nočì, na zadnjo j biu lačan. [3]Antadá skušnjavac mu sej parbližu an muj jau: «Če ti si Boži Sin, rec de teli kamani ratajo kruh». [4]Pa on je odguoru: «Je pisano:

Ne samuo s kruhan bo živeu človek,
pa z usako besiedo ki gre uonz Božjh ust».

[5]Antadá zluodi gaj peju za sabo u sveto miesto, gaj poluožu gor te narbuj vesók kraj tempilna [6]an muj jau: «Če ti si Sin Boži, varzise dol; zakí je pisano:

Suojin anjucan dà zapuoved za te,
an oní te pardáržajo z njih rokmì
za de tuoja noga se na zapledé tu kaman».

[7]Ježuš je odguoru: «Je tud pisano:
Na boš motu Gaspuoda tuojga Bogà».

[8]Nazaj zluodi gaj nesu gor na prevesók brieg an muj pokazu usé kraljestva svetà an njih slavo [9]an muj jau: «Usé tele rečì te dan če se parkloneš an me boš častìu».

[10]Pa Ježuš muj odguoru: «Biaš, hudìč! Je pisano:

Gaspuoda, tuojga Bogà časti
an samuo njemu dáj bogočast»

[11]Antadá zluodi gaj pustu an lej anjuci mu so se parbližal an so ga služil.

Pust je preteku, je parsu Post! Za zastopit kiek od Posta, narlieuš prebrat Vangel Mateuža, kier prave kakuo Ježuš sej postiu priet ku začet pridgat naše zveličanje. Štierdedset dni posta priet ku začet njegá dielo.
Za se lepuo napravt, Ježuš je rajtu de molit nie bluo dost, je bla potrieba še dna pomezniva rieč: Post, ki pride reč na ijest, na ijest do lakot an na duzin nuoč an dàn.
Miedihi donas pravejo de Post store dobrò. Nieso samuo viere ki pravejo tuole. Je dost na ijest an samuo štierandvist ur za stat dobrò an se čut buj zdravi.
Narguorš viere pravejo de kore se postit narmanj kajšan krat, če ne dan cieu miesac od z jutra do nuoč. Ma pismo Mateuža je zaries velik pouk za naše cajte: zluodi tanta Ježuša glih na tiste stvarì gor na katere je posebno pru donás naš sviet tantan.

1° . “Rec de teli kamani ratajo kruh” – Smo masa samagutni, maj siti tud kar videmo naše bratre lakot tarpiet, antá niesmo skopac odguarit:
Ne samuo s kruhan bo živeu človek,
pa z usako besiedo ki gre uonz Božjh ust».

2° - Antadá zluodi gaj peju gor te narbuj vesók kraj tempilna an muj jau: «Če ti si Sin Boži, varzise dol…”.
Pa mi, kar imamo tu rokah kako oblast , jo na spustmo na majdno vižo, jo daržmo tarduo tu rokah do grieha.

3° - Nazaj zluodi gaj nesu gor na prevesók brieg an muj pokazu usé kraljestva svetà an njih slavo.

Mi odguarmo zlo drugač ku Ježuš, na gledamo ku šerit našo čast.


Če provamo se postit almank an dan u tiedne, morebit ušafamo muoč za stat pruot skušnjavcu an se uriedno napravt za Sveto Veliko Nuoč.