Niešne Šemantične podobe Nediškega izika

Samuo za tiste ki jubejo zaries naše Nediško
Bogatija našega izika je zaries velika; za jat “dire”, ima narmanj pet besied:
jat - reč - poviedat - pravt - guorit!

1° - Jàt

Je narbuj stara besieda za jat “ dire ”, nale ki donašindàn je puno zapuščená.
Te starši pa jo nucajo šelé:
jest jan, ti jaš, on ja, mi jamo, vi jata, oni jajo - io dico, tu dici, ecc.

Nucan zlo je “participio passato”:
jau / jala .

Imperativa ga nia.

Jat je nucan tu usieh cajtah z prefišan “ ne- ”:
nejàt :
nejàn, nejàš, nejà, nejàmo, nejàta, nejàjo - (prežént)
neju / nejàla (participio passato)
nejí / nejàjta (imperativo)

Jat je zlo nucan tud s prefišan d-
Pa če nucamo prefiš d-, “j” rata “í”, zakí nose ačént:
jest dian, ti diaš, on dia, mi diamo, vi diata, oni diajo.
Nia druzih cajtu: ne participio passato, ne imperativo, ne infinito.

Pa s prefišan de- = dejat (dejan, dejaš, deja...), (ki je ponavad padu u odvado) se nuca tud “participio passato” = dejau / dejala - “imperativo” = dejí / dejajta - an “infinito” = dejat.

2° Reč

Je besieda zlo malo nucana na “prežent” = jest rečén, ti rečeš, on rečé, ecc.
an na “participio passato” = reku / rekla.
Pa zlo nucana na “imperativo” = réc / recìta
an na “infinito” = za jo rèč, za rèč tu glih...

Reč je zlo nucan na “presente” ku perfektiv (ku deb biu “futuro”) s prefišan po- , pa samuo na “prežent”:
jest porečén, ti porečéš, on porečé, mi porečemò, vi porečetà, oni porečejò.
Pa po navad pade parva “e” = jest porčén, ti porčéš, on porčé, mi porčemò, vi porčetà, oni počejò.

3° Poviedat = far sapere.

Tema od infinita se spremeni na prežént:
povieda- (tema od infinita), rata povi- (tema od presenta)- =
jest povìen (ne povìedan), ti povìeš, on povìe, mi povemò, vi povestà, oni povejò (na tele zadnje tri -ie- rata -e-, zakì -e- niema vič ačenta).
Participio passato: poviedu / poviedla;
imperativo: povéj / povèjta.

Ti farò sapere = te povian.
Je perfektiv (pride reč de prežent = futuro = te povien ne sa, ma potlé ol jutre...).

4° - Pravt = raccontare.

Ima usé cajte: prežent praven,
participio passato: pravu,
imperativo: prav
Te praven de je buojš takuo = ti dico (ti sto raccontando) che è meglio così.
Taz pravt pride besieda: pravca.

5° - Guorit = parlare

Ima usé cajte: prežent:guorìn,
participio passato: gùoru,
imperativo: guór
Na vìa ki guorì = non sa cosa dice.
Sostantivo guorìenje = parlata, il parlare

( puode naprej )


Alcuni aspetti semantici della lingua Nediška:

Grande è la ricchezza della nostra lingua, che per il verbo “dire” ha a disposizione almerno 5 verbi:
jat - reč - poviedat - pravt - guorit.

1° - Jàt:

E' il termine più antico, anche se al giorno d'oggi è parecchio abbandonato.
Gli anziani però lo adoperano ancora:
jest jan, ti jaš, on ja, mi jamo, vi jata, oni jajo - io dico, tu dici, ecc.

Molto adoperato è il participio passato:
jau / jala.

Jat è adoperato per tutti i tempi col prefisso “ne ”:
nejàt = non dire :
nejàn, nejàš, nejà, nejàmo, nejàta, nejàjo - (prežént)
neju / nejàla (participio passato)
nejí / nejàjta (imperativo)

Jat è molto usato col prefisso d-
Ma se si adopera il prefisso d-, la j diventa ì, perchè porta l'accento, diventando vocale:
jest dìan, ti dìaš, on dìa, mi dìamo, vi dìata, oni dìajo.
Non ci sono altri tempi, nè il participio passato, nè l'imperativo, nè l'infinito.

Ma col prefisso de- = dejat (dejan, dejaš, deja...), che è caduto in disuso, si adopera anche il participio passato: = dejau / dejala - e l'imperativo = dejí / dejajta - e anche l'infinito = dejat.

2° - Reč

E' il verbo poco usato al presente: = jest rečén, ti rečeš, on rečé, ecc.
e al participio passato = reku / rekla.
Invece, molto usato all'imperativo = réc / recìta
e all'infinito = za jo rèč, za rèč tu glih...

Reč è molto usato al presente come verbo imperfettivo (nel significato di futuro) col prefisso po- , ma solo al presente:
jest porečén, ti porečéš, on porečé, mi porečemò, vi porečetà, oni porečejò.
Ma di solito la prima “e” cade = jest porčén, ti porčéš, on porčé, mi porčemò, vi porčetà, oni počejò.

3° - Poviedat = far sapere.

Il tema dell'infinito al presente muta:
povieda- (tema dell'infinito), diventa povi- (tema del presente) =
jest povìen (ne povìedan), ti povìeš, on povìe, mi povemò, vi povestà, oni povejò (nelle ultime tre persone -ie- diventa -e-, perchè -e- non ha più l'accento).
Participio passato: poviedu / poviedla; imperativo: povéj / povèjta

Ti farò sapere = te povian. E' perfettivo: cioè il presente ha significato di futuro (cioè: te povien ha la forma del presente, ma sta a indicare il futuro.)

4° - Pravt = raccontare.

Ha tutti i tempi: presente praven; participio passato pravu / pravla; imperativo prav / pravta
Te praven de je buojš takuo = ti dico (ti sto raccontando) che è meglio così.
Dal verbo pravt deriva il sostantivo: pravca .

5° - Guorit = parlare

Ha tutti i tempi: presente guorìn; participio passato gùoru / guorila; imparativo guór / guorita.
Na vìa ki guorì = non sa cosa dice.
Sostantivo guorìenje = parlata, il parlare

continua





Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, è completamente independente ed amatoriale.
Chiunque può collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.
© 2000 - 2023 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it