Te dùj mož

Te dùj mož

Gor na kòncu Gàbarja je no čelò. Šelè no màlo buj gor je Gràdac.
Gor na Gràdace je živèu te dùj mòž. Z njìn je živìela tud njegà ženà.

An dàn Marsìnci so mu jo ukràdli.
Te dùj mož je začèu se žàlvat an uekàt:
"Dàjtame, dàjta mojò ženò".

Pa Marsìnci mu jo nìeso tìel dàt.

An dàn te dùj mož je zauèku:
"Če me jo uàrneta van povìen za pùno rečì.
Če četà van zàčnen pràft ka se dìela uònz mlìeka."

"Ka se dìela uonz mlìeka; mi ga pimò; je dobrò"
so odguàril Marsìnci.

"Uonz mlìeka se rùna màst. Nardìta takùo an takùo".
An jin je povìedu kùo se rùna màst.

"An ta sa ki nardmò s tìstin ki nan je ostàlo?".

"Stìstin ki van je ostàlo nardìta pa batùdo, takùo an takùo".
An jin je povìedu kakùo se dìela batùda.

"Je šè ostàlo - so jàl Marsìnci - ki nardmò sà?"

"Sa nardìta ser, takùo an takùo".
An jin je lepuò povìedu kùo se rùna ser.

"Pa še šè je ostàlo. Ki bò pa sà?"
So jàl Marsìnci.

"Kàr je ostàlo, tùo je sìerotva: dàjtajo prasètan de van se opìtajo, pa menè dàjta mojò ženò."

Marsìnci so bli kontènt za kàr jin je navàdu an zatùo so mu uarnìl ženò.

Kar je bìu vesokò gor na Gràdace jin je zauèku:
"Če me jo nìesta blì dàl, še ki rečì san van bìu navàdu".

Takùo Marsìnci so se navàdli živìet z mlìekan.