Pišemo Nediško an ga prebieramo na usí kupe

Kar san biu mlad san se žalvu de naše Doline niemajo nobednega pisatelja, ki je napisu kiek posebnega po nediško. Naš tarkaj hvaljen Trinko, brez tajit kar dobrega j nardiu, je napisu, ki jest vien, samuo no majhano piesan po nediško: “Naj naša piesan se oglasi”. Očitno j muorla bìt po nediško, zuok jo j ponudu Barnašanjan, ki, je vìedeno, nieso zanič jubil slovensčino.

Donas, ries, imamo kiek napišenega po nediško, ma usé genja ato an je previč malo. Na guarmò vič ku andrat, zuok se na srečuvamo vič an kar se srečamo niemamo cajta an manest po nediško guarmò po taljansko zakí se na čujemo vič družina.

Se muormo zbudit: možnosti so, jih imamo, an obiune.

Zauoj tegá za začet, čen narest an namien: muormo kuštat, stvarit, zluožt no trumo judì, katerin je ušeč pisat karbod an ki posesbno jubejo naše nediško. Pride reč de muormo se spoznat tisti ki čejó pisat po nediško an se zbrat!

Donas z Internetan smo ku tu ni družin: moremo se poslušat an guorit ku deb bli nimar kupe. Bi mogli kazat dan druzemu kar pišemo med e_mail; prašat, če kore, arsvetlienje; an na zadnjo, grede ki je stvarjeno, oznant usé na LINTVER u an poseban file nimar odpart na parvi stran Lintverja, takuo de usi bi mogli lahkó prebierat an če bojo prebieral bojo tud šeril nediško.

Stvarit tolo trumo bi biu an velik uržuh za začet pisat an dobaršno šerit našo literaturo.

Muormo stvarit telo trumo an jo šerit nimar buj. Brez burokraziji: na kore ku se zluožt, se združit, se spoznat, se poguarjat, se zmenjovat, se pomenit na usako rieč, an subto dat suojo dobrovojo an začet dielat.

Samuo če bomo pisal an prebieral riešemo naš izik.

Za sa, dok na ratamo truma an za se poluožt, tek če more dàt suojo imè an pisat:

specogna@alice.it