Kiek na niešne faučne vasnjane varjante an kiek na te prave

Faučna vasnjana varjant

Na Nediško Gramatiko se guarì zadost naduzin od vasnjanih varjant
Sa bomo guaril od niešnih varjant, ki je zlo buojš jih zapustit, zakí, takuo ki se dia, na stojo na nogah, niemajo nobedne podpuore, slavšajo naš izik.

Rajtmo, za ežempil, tele pasane partičipje:

san jou, san nejou (ho detto, negavo);
san dou (ho dato)
san se smejou (ridevo)
san stou (stavo)
san žgou (bruciavo)
san brou (raccoglievo o leggevo)
etč, etč...

Na kornino usieh telih verb na stoji vokal “o”, pa vocal “a”.
Teli pasani partičipi pridejo taz verbah:
jàt, dàt, smejàt, stàt, žgàt, bràt...

Zatuo tela nie na vasnjana varjant, pa na posebna fala, ki, jest dien, se muore poraunit.

Zatuo porčémo:

jau, nejau (jat, nejat)
dau (dat)
smejau (smejat)
stau (stat)
žgau (žgat)
brau (brat)

Druga varjant

Guarimo nimar od pasanih partičipju, ki doložejo no vokal “a”, ki nia za nobedan nuc, an za tuo gre arbrisena.

Nimar za ežempil:

je umáru (è morto)
je zapáru (ha chiuso)
je požgáru (ha inghiottito)
je zadáru (ha alzato)
je odparu (ha aperto)
je oparu (ha appoggiato)
je parparu (ha socchiuso)
je daru (ha sradicato); an za telin spadajo: odaru, podaru, zadaru, vedaru, arzdaru...

Nediško je vajeno, buj ku doluožt, snemat kiek.
Zatuo tela “a”, ki na nič nuca, gre arzbrisana.

Za tuo se porčé: umrù, zaprù, požgrù zadrù, odprù, oprù, parprù, drù, (odrù, podrù, zadrù, vedrù, arzdrù...)

Na zlo nucana varjant

Drugač je varjant ki spada od vokalah: “ò, è, ì”, ki stvarjo jate: ùo- ùa ìe - ìa

Tele varjante na taknejo zgruntranje pomiena, antá daržin de se jih more lahkó nucat frajno.

Nale an na tele varjante se more reč kiek, za zbrat, če se čé, kar je buojš.
Za vebrat kar je buojš, je dost, če jata ga ima an soštantiv, narest njegá genitiv.

Uzamimo za ežempil besiedo: Bòg

“ò” nardì jato: uo - ua (Buog, Buag)

Al je buojš Buog, al je buoj#g Buag?

Nardimo genitiv, ki je: Bogà, ne Bagà.

Antá zastopmo de je šigurno buojš: Buog