Kua su se zdravjal judiè po naših dolinah, lìata nazaj.

Kar san bju otrok, je blua malo judì ki su poznàl miediha. Du špitau je šù samua tek je biu buj čé ku san….

Tenčas judjè su se zdravjal samì par sebé ta na suojìn duomu. Usaka družina je poznala zdravìla za te buj navadne boliezni. Par vič so nucal travè, cvetì, sadje (pome), mèd, an usé kar so ušafal tu natùr.
Je tùt za reč de so bli bùj zdrav ku mì: tèk nia biu močan, je umaru šè majhan. Skòr usaka družina je štìela kakega otročiča martvegà: natura ih je prebierala (natural sprebieranje).

Za zdravjet zimske boliezni, influènce, kaši, pošast, trešike, parva rieč: naglo gu pastiejo, lepua pokriti gor čes glavo; màt je zauriela uodò an napravla no veliko čikero niešne medežine, ki je miela notre “lipovno”(lipove rože), čiespe, kosčiče jabuk, an pàr žlìc medù an, če nìeso blì otroc, tud kako perjo salvje an kako kapjo (obieuno) čiespovega žganja… an atu so se potil ku mišì. So guarìl de za ozdravjet se muareš vepotìt de gre use to hude uonz tebé.
Kàr je blua tu teli pjač, je freškalo krì, je daržalo nisko trešiko an je pomàlo se potìt.

Nìa maj zmankala na dobrà kakošja župa. Buniku je dala muač.
So viedli de diela dobrò ma nieso viedli de kakošja koža je “antibjotik”.
Su se daržal gu pastiejo an tiedan obiuan; kar sej spremenìla trešika, ih je pustila šibkè, so ustàl uonz pastieje an so se usedinli dol za kòt, tu gico, še kajšan dàn (poboliezan): za šualarje je blua vesejè.

Te hudih boliezni ih je blua pru malo, pa tentega se je umarlo puno buj mladì ku sada: puno med njm ih je šlua za uaj pjače an tabaka, kaisan je pado doz dèbla an takua joj komplìu.

Du špitau so šli se šivat kako veliko rano an strojit kako kuast polomjeno, usé kar se in je zgodilo tu diele, gor po briegu, tu host an pred hišo (obarne kòrca).

Moja nòna se je bila predarla adnò ùoč znìn tarnán; je pošiala muojga tàt an adnegà druzega bratra po no gobo ki raste gor na bazovìn; jo je kladala gor na telo ùoč an s tisto je ozdravjela. Liata nazaj san pravu tuole adnemu mikologu; on mi je odguaro : po jà de je ozdravjela: telo gobo jo poznan, se kliče “auricolaria”, je antibjotika an pomaga zarast ràne (začelienja) .

Drugo medešino naturàl, ki san spromentù gor na mè, je olub od isena: ustabe subit krì kar jo ložiš gor na ràno.

iaka ke je pozn travè, ih je znu nucat an je zdravju bunike (tele človiake, so ih klical štrije an štrijoni). Za jo na daržàt previč dugo, se more reč de tentega usaka boliazan je miala nje travò… mìedihi so blì buj rietki an buj “madlì” ku sada.